Vzajemna

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2010 Stran: 11

Na skupščini Vzajemne so leteli očitki o nekompetentnosti novega nadzornega sveta. Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da kdo od nadzornikov ne izpolnjuje pogojev, lahko zahteva sklic skupščine in odpoklic člana nadzornega sveta

Dogajanje okoli Vzajemne se s ponedeljkovo skupščino, ko so predstavniki upokojencev z večino glasov na skupščini izvolili svoje predstavnike v nadzorni svet, še zdaleč ni umirilo. Pomisleke o kompetentnosti za nadziranje zavarovalnice je na skupščini v zvezi z dr. Matejo Kožuh Novak, Mirkom Miklavčičem, Marjanom Urbančem in Andrejem Zorkom izrazil odvetnik in član Vzajemne Bojan Pečenko. Včeraj pa je Agencija za zavarovalni nadzor napovedala, da bo preverila reference novih nadzornikov Vzajemne, in če kdo od članov pogojev ne bo izpolnjeval, bo tudi ukrepala.

Nova skupščina v pol leta?

"Ta imena so tudi določeni mnenjski voditelji, ki so z glasovanjem na skupščini in z javnimi izjavami dala vedeti, da ne razumejo zakona o zavarovalništvu, zlasti zaradi nestrinjanja s predlaganimi spremembami statuta, kar nalaga zakon, ter nerazumevanja funkcije nadzornega sveta in izredne uprave," je na ponedeljkovi skupščini dejal Bojan Pečenko, ko je izrazil dvom, da so novi nadzorniki usposobljeni za nadziranje Vzajemne. Dušan Kidrič, predsednik uprave Vzajemne, je opozoril, da mora biti nadzorni svet sestavljen tako, da nadzira celotno poslovanje zavarovalnice, ne samo porabo, ampak tudi pridobivanje denarja.

Rajko Stankovič, ki je na skupščini napovedal izpodbojno tožbo tako na sklep o novem nadzornem svetu kot na zavrnitev sklepa o spremembah statuta, je po skupščini povedal: "Statut bi morali uskladiti z zakonom o gospodarskih družbah. Zavrnitev teh sprememb pomeni, da akterji ne spoštujejo zakona. Že pred glasovanjem sem šel do odgovornih, da bi se dogovorili o spornih delih, ki bi jih izločili, druge spremembe pa sprejeli, pa tega niso želeli. Prizadevali si bomo, da poslanci čim prej sprejmejo spremembe zakona o zavarovalništvu, potem bo predvidoma v pol leta treba sklicati novo skupščino."

Agencija bo preverila kandidate

Medij: Delo Avtorji: Zupanič Milena Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 27. 07. 2010 Stran: 1

Največja zdravstvena zavarovalnica

Predstavniki Zveze društev upokojencev niso dali zaupnice nikomur; tudi strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor ni dobil razrešnice

Ljubljana - Včerajšnja skupščina Vzajemne je potekala v znamenju upokojencev: med sodelujočimi je bilo kar tri četrtine starejših, izglasovali so vse sklepe, ki jih je predlagala Zveza društev upokojencev (Zdus), in postavili svoj nadzorni svet. Izrekli so ostro kritiko ne le upravi Boštjana Averja s Petrom Pustatičnikom in Davorjem Hvalo, ampak tudi izredni upravi Dušana Kidriča in Irene Kos ter Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) s predsednikom Mihaelom Permanom na čelu. Razrešnice, torej odveze odgovornosti za preteklo leto in s tem priznanja za dobro delo, ni včeraj prejel nihče, niti noben član strokovnega sveta AZN.

»Popolnoma ste me izenačili s tistimi, ki smo jih zamenjali. S tem se je pokazalo, da niste sledili temu, kar se je v tistem času dalo narediti. Lepa popotnica za naprej. Hvala lepa,« je, vidno prizadet, takoj po glasovanju dejal Kidrič, ki je včeraj znova povedal, da je prekinil več pogodb, s katerimi so nekdanje uprave Vzajemne po nepotrebnem in nenamensko porabljale denar, namenjen za zdravljenje.

»Nismo mu dali razrešnice, ker ni polno sodeloval z nami. Očitam mu tudi, da ni zastavil sponzoriranja pregledno in da se strinja s projektom solventnost 2, ki zelo smrdi. Če pa bi jaz bila Mihael Perman, bi se vprašala, kako je mogoče, da moj predlog ni dobil niti enega glasu podpore,« je po skupščini pojasnila Mateja Kožuh Novak, predsednica Zdusa, ki jo je za zastopanje pooblastilo največ, kar 14.137 članov Vzajemne.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 07. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Zdravstveno zavarovalnico Vzajemna, nad katero nadzor je na včerajšnji skupščini prevzela Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), bosta do imenovanja nove uprave vodila Dušan Kidrič in članica uprave Irena Kos. To so ju v ZDUS prosili kljub temu, da jima razrešnice niso podelili. Medtem bo novi nadzorni svet, ki so ga včeraj imenovali na predlog ZDUS, začel revizije poslov prejšnjih vodstev zavarovalnice, upravi pa bodo najverjetneje omejili določena pooblastila. Kandidata za predsednika nove uprave po besedah Kožuh-Novakove nimajo, želijo pa nekoga bolj skromnega.

Kidrič je po skupščini poudaril, da je v času, ko je vodil Vzajemno, delal v korist zavarovalnice, in da je izredna uprava naredila vse, kar je lahko. »Obstaja iluzija, da se da vse hitro opraviti in ta iluzija vztraja,« je očitke, da izredna uprava ni razčistila z nepravilnostmi bivših uprav, komentiral Kidrič. Ta bo sicer še ta teden sklical sejo novega nadzornega sveta. Izredni upravi v bran je na skupščini stopil predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovič, v času izredne uprave Vzajemne tudi član posvetovalnega organa uprave zavarovalnice. Ta je izrazil prepričanje, da je izredna uprava naredila vse, kar je v njeni moči, da je vzpostavila normalno stanje. »Podprla je ukrepe, ki bi na sodišču doživeli sodni epilog. Tožiti kar vse povprek ni smiselno,« je dejal Stankovič. »Ne morem se znebiti občutka, da gre pri nepodelitvi razrešnice za užaljenost glede podeljevanja sponzorskih sredstev,« je dodal.

Medij: Finance Avtorji: STA,Rednak Andreja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 27. 07. 2010 Stran: 7

Novi nadzorniki Vzajemne bodo, kot je včeraj po skupščini dejal eden od njih, Mirko Miklavčič, začeli z razpisom nemudoma iskati kandidate za novo upravo zavarovalnice, dotlej pa bo Vzajemno še naprej vodila začasna uprava Dušana Kidriča in Irene Kos.

Za nove člane NS Vzajemne je skupščina z nasprotnim predlogom upokojencev, ki so prevladovali na skupščini (imeli so več kot 90 odstotkov od navzočih skoraj 19 tisoč glasov), včeraj izvolila predstavnika zveze društevupokojencev Matejo Kožuh Novak in Mirka Miklavčiča ter predstavnika svobodnih sindikatov Marjana Urbanča in Andreja Zorka. Kožuh Novakova je dejala, da v upravo želijo sposobne ljudi, ki so pripravljeni delati, ne pa služiti na račun članov, ki plačujejo premije. Napoveduje tudi nadaljevanje revizij poslovanja,pregledkadrovske sestave Vzajemne in omejitevpooblastil začasni upravi. Kidričje ob tem dejal, da so pooblastila (glede vrednosti podpisovanja pogodb) hoteli omejiti že v statuta, pa sprememb večina na skupščini ni sprejela.

Mali delničarji napovedali izpodbojne tožbe

Zaradi izvolitve članov NS in tudi zaradi nesprejetja statuta pa je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije napovedal izpodbojne tožbe. Kot pravi, bo od konca avgusta Vzajemnin statut neusklajen z novelo ZGD, zaradi česar »bomo v prekršku in bi nam lahko naložili tudi globo«. O novem nadzornem svetu pa pravi, da sindikalna predstavnika v njem »po vsej verjetnosti nimata vodstvenih izkušenj, torej bosta težko dobila licenco AZN«, kot »nekredibilnega in nepovezovalnega« pa vidi tudi Mirka Miklavčiča.

Vsi brez razrešnice

Medij: Dnevnik  Avtorji: Svenšek Katja  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 15. 07. 2010  Stran: 19

Ljubljana - Na skupščini Vzajemne, ki bo potekala 26. julija, bo očitno vroče, saj v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), kjer so pripravili nasprotne predloge za sestavo nadzornega sveta, pričakujejo več kot 20.000 pooblastil. Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak zagotavlja, da bodo v primeru uspeha oziroma če skupščina potrdi njihov predlog nadzornega sveta, upravo izbrali pregledno na javnem razpisu.

Kidriču in Permanu ne bi podelili razrešnice

Da se nov mandat obeta predsedniku izredne uprave Vzajemne Dušanu Kidriču, smo v Dnevniku poročali že konec junija, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, če ZDUS na skupščini uspe s svojim predlogom nadzornega sveta. V ZDUS namreč nasprotujejo podelitvi razrešnice izredni upravi zavarovalnice in strokovnemu svetu Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), ki od imenovanja izredne uprave opravlja funkcijo nadzornega sveta. Predstavnika ZDUS, Milan Zabavnik, strokovni sodelavec ZDUS, in Matjaž Vizjak, tiskovni predstavnik ZDUS, bosta na skupščini med drugim namreč predlagala, da se ločeno glasuje o podelitvi razrešnice nekdanji upravi Vzajemne pod vodstvom Boštjana Averja in nekdanjemu nadzornemu svetu ter o razrešnici izredni upravi ter nadzornemu svetu pod okriljem AZN. Kot je zapisano v predlogu nasprotnega sklepa, predlagatelj »ne želi, da se izredni upravi in strokovnemu svetu AZN podeli razrešnica«.

ZDUS: Agencija je nadzornike izbrala na neprimeren način

Poročali smo že, da je v nadzorni svet Vzajemne izredna uprava zavarovalnice oziroma strokovni svet AZN, ki opravlja funkcijo nadzornega sveta, predlagal Jelko Mlakar, Boruta Miklavčiča, Tomaža Banovca in Božidarja Voljča, s čimer pa se v ZDUS ne strinjajo. V nasprotnem predlogu združenja društev upokojencev ni niti Banovca, ki prihaja iz ZDUS. Sami v nadzorni svet zavarovalnice Vzajemne predlagajo Kožuh-Novakovo, podpredsednika ZDUS Mirka Miklavčiča ter predstavnika sindikatov Marjana Urbanča in Andreja Zorka. Vlagatelji so prepričani, da bodo ti ustrezneje zastopali interese vseh članov Vzajemne, kot tisti, kijih je predlagal strokovni svet AZN. »S strani agencije predlagani člani niso bili izbrani na primeren način,« so zapisali v predlog nasprotnega sklepa. Kožuh-Novakova je na včerajšnji novinarski konferenci po poročanju STA sicer ponovila, da ne gre za poskus prevzema zavarovalnice s strani upokojencev, temveč za poskus civilne družbe, da nadzira porabo sredstev na Vzajemni. Predsednica ZDUS ugotavlja, da jih že eno leto ovirajo, zdaj pa upajo, da bo temu konec. Povedala je, da staji oba člana izredne uprave Vzajemne, Kidrič in Irena Kos, zagotovila, da bodo vse priprave na skupščino potekale zakonito, a v isti sapi pripomnila, da so se že pojavili namigi, da bi utegnili sklepe skupščine razglasiti za nične, ker naj bi na njej prevladovala zgolj ena starostna skupina.

Z nasprotnimi predlogi tudi mali delničarji

Predsednik društva Mali delničarji Rajko Stanković medtem meni, da je predvideni štiriletni mandat novega nadzornega sveta predolg, saj bo po pričakovanjih medtem že spremenjen zakon o zavarovalništvu. V nasprotnem primeru bo, tako predlaga Stanković, nov nadzorni svet volila skupščina zavarovalnice prihodnje leto. Nasprotni predlogi se nanašajo tudi na odpoklic nekdanjih nadzornikov zavarovalnice, saj da so tem z imenovanjem izredne uprave oktobra lani prenehala veljati pooblastila in pristojnosti, ne pa tudi mandat.

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Periskop Datum: 31. 05. 2010 Stran: 6

PREMIER BORUT PAHOR je prejšnji teden v Parizu prejel povabilo Sloveniji za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Povabilo v organizacijo je Sloveniji, Izraelu in Estoniji predal italijanski premier Silvio Berlusconi, ki letos predseduje svetu OECD. Pahor je dejal, da je povabilo čast in privilegij ter daje to zanj zelo čustven trenutek. Nadaljeval je v svojem znanem stilu, da »od tu naprej vodi pot v elitni klub najbolj razvitih držav na svetu«. Ta klub je zanj kot forum za razpravo in odločitve o tem, kako lahko država deluje učinkoviteje, z manj korupcije in pregledneje. Do elitnega kluba mora Slovenija po njegovem prehoditi strmo in ponekod tudi nevarno pot, biti zelo ambiciozna in pogumna, imeti politično in socialno kondicijo ter odločenost, da pride na vrh. Generalni sekretar OECD Angel Gurria je poudaril, da lahko tudi Slovenija organizaciji prinese veliko. Ob Sloveniji je poudaril predvsem težko dogovorjeni zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, kar je po njegovem zelo pomembna izkušnja tudi za OECD. Z nekoliko manj diplomatskimi besedami to pomeni, da je bilo do zdaj upravljanje slovenske države z njenimi naložbami v gospodarstvu izredno negospodarno, nepregledno in politikantsko.

KOT POOSEBLJENJE (zasebne) negospodarnosti bi lahko bil primer Igorja Bavčarja in njegovega vodenja Holdinga Istrabenz pri katerem je to skupino pripeljal do insolventnosti in več sto milijonov evrov izgube. Toliko bolj presenetljiva je bila odločitev delničarjev Istrabenza na skupščini, da na podlagi ugotovitev izredne revizije, ki jih je opravila revizijska hiša BDO, zoper bivšo upravo in nadzorni svet ne bodo vložili odškodninskih tožb. Predloga društva Mali delničarji, naj posle Istrabenza v minulih petih letih pregleda posebna revizija, niso podprli. Državni Petrol, ki je bil sprva med predlagatelji predloga o novi posebni reviziji, je od predloga nenapovedano odstopil, kar je bila očitno predvsem politična odločitev.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 8

Javno društva malih delničarjev ne želijo razkriti imen svojih donatorjev (gospodarskih družb), hkrati pa v nadzorne svete kandidirajo ljudi, za katere se ne ve, ali jih resnično podpira večina malih delničarjev.

Pred nekaj leti so se pojavila v Sloveniji prva resnejša združenja zastopnikov pravic malih delničarjev. Ob Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), katerega vodi Kristjan Verbič. ki je pred leti že imel izpričane politične ambicije, je kasneje nekaj njegovih članov ustanovilo svoje društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS), kateremu predseduje Rajko Stankovič. Znotraj VZMD je aktivnih precej znanih Slovencev - od dr. Mirana Mejaka, katerega skušajo kljub visoki starosti znova spraviti med nadzornike Petrola, do dr. Ludvika Toplaka, dr. Boruta Bratine.

Doslej sta obe združenji dosegli nekaj lepih uspehov, predvsem zvišanj prevzemnih oziroma iztisnitvenih cen za male delničarje, v BTC naj bi MDS z upravo, zaposleni so pomembni lastniki te ljubljanske družbe, kmalu dosegla tudi poravnavo glede njihovih pravic. Predsednik VZMD je postal nadzornik Mercatorja, prav tako je to združenje uspelo med nadzornike Nove KBM spraviti Janeza Košaka, nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije. A ravno na VZMD leti veliko očitkov o domnevnem delovanju posameznikov za svoj žep in ne za koristi malih delničarjev. To združenje je odigralo čudno vlogo (vsaj) v Mercatorju in Pivovarni Laško, ter v Šrotovih družbah Infond Holding in Center Naložbe.

Mercatorjev pavšal, potovanje v Brazilijo

Na lanski skupščini Mercatorja Kristjan Verbič, ki sicer zna poskrbeti za teatralične sove pred kamerami, ima tudi svojo spletno VZMD TV ter navadno postavlja veliko vprašanj na skupščinah delničarjev, ni rekel nobene. Morda zato, ker je na isti skupščini bil izglasovan za nadzornika, ob tem pa naj bi njegov VZMD od naj večje slovenske trgovske družbe prejemal več kot 5000 evrov mesečno za t.i. vodenje pisarne malih delničarjev Mercatorja. Kaj menijo ravno ti isti mali delničarji o tolikšnem Mercatorjevem razmetavanju denarja, lahko le ugibamo. Bolj neprijeten je bil Verbič, a le do nove uprave, pri Pivovarni Laško, kjer se je zavzemal in se še vedno, da bi lanskoletna majska stopniščna skupščina bila veljavna, avgustovska, kjer so bili imenovani trije novi nadzorniki laške pivovarne, pa razveljavljena. Prizanesljivejši je bil do Boška Šrota, kjer je (najbrž z njegovim denarjem) zbiral pooblastila za zastopanje na skupščini Infond Holdinga, za dokapitalizacijo in podaljševanja le-te, četudi so vsi ostali (mali) delničarji vedeli, da od domnevnih investitorjev v Infond Holding ne bo nič in da si Boško Šrot, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško tako kupuje le čas. Kmalu po tistem naj bi bila oba tudi v Braziliji, Verbič se je novinarki Financ celo pohvalil, da bivata v istem hotelu. Ali je bila to delna nagrada Verbiču za skupščinsko in medijsko podporo Bošku Šrotu, lahko spet le ugibamo.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Basle Andreja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 07. 04. 2010 Stran: 13

Popravki zakona o zavarovalništvu. Zavarovanci brez glasov na skupščini.

Napad. Na skupščinah Vzajemne ne bodo več odločali člani (zavarovanci) in njihovi pooblaščenci, temveč voljeni zastopniki. Ti bodo z izvolitvijo dobili kar devetletni mandat. Po treh letih pa bo z žrebom določeno, katera tretjina zastopnikov bo zamenjana.

Žreb se bo nato ponovil čez tri leta, ko se bo zamenjala še tretjina zastopnikov. Nekdo, ki bo imel srečo, bo tako lahko v skupščini sedel vseh devet let, drugi pa le tri leta. Ker zakon dopušča ponovitev mandata, bi hipotetično, če bo Vzajemna obstajala prihodnjih 18 let, bil zastopnik lahko celo za 18 let. Volitve zastopnikov (teh naj bi bilo 45 ali 60) v skupščino Vzajemne pa bodo potekale po petih starostnih razredih, saj naj bi skupščina odražala starostno strukturo članov Vzajemne. To je le nekaj od ključnih rešitev, s katerimi predlagatelj, to je ministrstvo za finance (MF), poskuša odpraviti zlorabe, ki so se v preteklosti dogajale na skupščinah Vzajemne.

Številni pomisleki