Vzajemna

Vzajemna bo dobila novo skupščino - nenavadno obnašanje nadzornikov iz vrst ZDUS in ZSSS

Člani zdravstvene zavarovalnice Vzajemna in njihovi zastopniki so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočih 1.318 glasov zavarovancev zdravstvene zavarovalnice, potrdili predlagane spremembe statuta, s katerimi bo omogočeno oblikovanje takšne skupščine Vzajemne, ki bo odražala starostno strukturo njenih zavarovancev. Pooblaščenci Društva MDS imeli 30 % glasovalnih pravic.
 
Ljubljana, 9. februarja
 

PROJEKCIJA VZAJEMNE NE POTRJUJE JAVNIH NAVEDB ZDRAVSTVENEGA MINISTRA DORIJANA MARUŠIČA
 
Po koncu skupščine je sledila predstavitev, ki je temeljila na 24 mio podatkih iz enega leta. Izkazalo se je, da predvidena ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja lahko hudo udari po žepu ravno tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo (osebe nad 55 let) in jo kot tako v Društvu MDS ne podpiramo. Nenavadno pa je tudi to, da te spremembe zakonodaje pripravljajo ravno osebe, ki so v preteklosti pripravljale argumente proti ukinitvi Vzajemne, d.v.z. oz. dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ter za to prejele znatna sredstva s strani le-te.
 
NADZORNICA IN PREDSEDNICA ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE (ZDUS) ZA UKINITEV VZAJEMNE
 
Prav tako je nenavadno, da je takšne spremembe, ki bi prinesle ukinitev, že dvakrat javno podprla dr. Mateja Kožuh Novak v oddaji Tarča in intervjuju, ki je bil objavljen v današnjem Nedeljskem dnevniku. Za ogled prispevka Sveta na kanalu A pritisni na SLIKO.
 
ZDUS OD VZAJEMNE ZAHTEVAL 56.000 EVROV
 
Prejeli smo tudi odgovore na 5 od 6 vprašanj zastavljenih NS. Ugotavljamo, da so se naša predvidevanja, razen da sankcij zaradi zavrnitve refundacije 56.000 EUR težkega računa ZDUS za povrnitev stroškov organiziranega zbiranja pooblastil ni bila deležna Milojka Kolar, izkazala žal za resnične. Nismo le prejeli odgovora o vlogi Mateje Kožuh Novak pri pridobivanju sponzorskih in donacijskih sredstvih, kar pričakujemo v pisni obliki v prihodnjih dneh, ko jo bomo na to spomnili. 
 
http://24ur.com/bin/tv/?media_id=60611974Na očitek o nespretnem vodenju izbora novih članov Uprave ter nepravočasni uskladitvi njihovih prejemkov pred postopkom za licenco na AZN, je predsednik NS Mirko Miklavčič sebi v bran povedal, da ga nihče izmed navedenih kandidatov o tem ni spraševal in da so kriterije o plačah določili šele po izboru, kar je zelo neobičajno in v nasprotju z običajno poslovno prakso, ko najprej razpišeš delovno mesto, za katerega daš pogoje in predvidiš finančna sredstva. Za ogled prispevka Sveta na kanalu A pritisni na SLIKO.
 
VARČEVATI POTREBNO, A NE NA PLEČIH ZSSS, KI TOŽI VZAJEMNO ZA 200.000 EUR
 
Predstavnik sindikata g. Marjan Urbanč je pomenljivo odgovoril, da ne pozna vsebine tožbe ZSSS proti Vzajemni za 200.000 EUR (gre za 100.000 EUR donacij in 100.000 EUR sponzorskih sredstev, ki je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prejemala celih 10 let in ker tega zneska Vzajemna v letu 2010 ni izplačala in tudi ne podaljšala pogodbe le to tožijo), pa   čeprav je verjetno le-to sestavil pravnik g. Andrej Zorko, ki je tudi član NS Vzajemne iz vrst ZSSS.
 
KO JE SINDIKALIST V VLOGI DELODAJALCA, ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR) NE VELJA
 
Ukinitev denarnih nadomestil za minulo delo, prehrano in prevoz pri pogajanjih za plače novih članov Uprave g. Marjan Urbanč utemeljuje s tem, da v tem primeru ne velja ZDR, ampak poglavje o individualnih pogodbah, ki to po njegovem dopušča. Vendar številni pravniki menijo, da so ta določila ZDR kogentne narave in se ne morejo obiti tudi v individualni pogodbi.
 

 

17. skupščina Vzajemne, d.v.z. v znamenju le 25 % zastopanosti mladih in delovno aktivnih in boju za sponzorska sredstva?!

Skupščine zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki je potekala 26. julija so se udeležili tudi pooblaščenci Društva MDS. Skoraj 4 ure trajajoča skupščina je minila v znamenju upokojencev, ki so preko organiziranega zbiranja pooblastil uspeli zbrati ogromno število pooblastil, hkrati pa so v nadzorni svet tudi izvoli predstavnike, ki jim bodo kar najbolj ugajali. Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković je po skupščini izrazil veliko mero zaskrbljenosti, saj bomo v prihodnosti po vsej verjetnosti priča izčrpavanju zavarovalnice.
Ljubljana, 27. julij 2010


Zveza društev upokojencev (ZDUS) si je z jasno premočjo na skupščini zadala tudi pomembno nalogo: pokazati, kako bodo sami uspešnejši pri prestrukturiranju zavarovalnice.
 
BOJ ZA SPONZORSKA SREDSTVA?!
 
Glede na spremenjene okoliščine v zadnjih mesecih, se v Društvu MDS žal ne moremo znebiti občutkov, da je celotna skupščina bila podrejena pridobivanju sredstev. V preteklosti so namreč sindikati (ZSSS) prejemali 200.000 € sredstev na letni ravni, kjer je 100.000 € izhajalo neposredno iz donacije, 100.000 € pa iz naslova sponzoriranja. Glede na to, da so omenjena sredstva ukinjena, se bojimo, da je bil primarni cilj včerajšnje skupščine vnovična pridobitev omenjenih sredstev in hkrati tudi nekakšen revanšizem za 'neposlušnost' in 'nepokorščino'.
 
NEPODELITEV RAZREŠNIC IN NESPOŠTOVANJE ZAKONODAJE
 
Če kazanje "mišič" pri nepodelitvi razrešnic tako stari, kot tudi "izredni" ekipi vodstva in nadzornega sveta lahko še razumemo kot morebitno nestrinjanje z opravljenim delom, pa ne moremo razumeti, da so prav novoizvoljeni nadzorniki prvi prekršili določila novele ZGD-1C. Z neizglasovanjem sprememb statuta so namreč Vzajemno, d.v.z., pahnili v prekršek. Če bo ta imel tudi finačne posledice pa bo kmalu jasno. Za ogled prispevka TV SLO1 klikni na sliko ali tukaj.
 
Ali je to prvi znak, da bodo novi nadzorniki "civilne družbe" upoštevali samo tiste zakone, ki so le njim povšeči, pa bo pokazal čas.
 
ŠE VEDNO NEPOJASNJENA VLOGA ZAVAROVALNICE TRIGLAV PRI FINANCIRANJU ZDUS-a
 

Zbor članov VZAJEMNE, d.v.z. - aktivna vloga Društva MDS

Izredno vodstvo Vzajemne, d.v.z. je v Laškem 6. 11. 09 namesto preklicane izredne skupščine pripravilo Zbor članov Vzajemne, d.v.z. Društvo MDS sta na zboru predstavljala predsednik Društva MDS Rajko Stanković in član Izvršnega odbora Društva MDS docent dr. Simon Čadež.
 
Po uvodni predstavitvi g. Dušana Kidriča, predsednika izredne uprave, smo udeleženci slišali pisno pojasnila Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju AZN) o ukrepu imenovanja izredne uprave.  
 
V pismu je AZN odločno zanikala namigovanja, da je ukrep posledica potrebe po zaščiti ali prikrivanju dejanj preteklih uprav, kar so namigovali predstavniki ZDUS-a. Najstrožji ukrep je sledil le zato, da bi preprečili razpad sistema.

 

 
 
 
 
Dušan Kidrič in Irena Kos (izredna uprava Vzajemne) (foto SIOL)
 
Temu je sledila burna razprava, posebej s strani predstavnikov ZDUS-a in sindikatov, ki so si bili enotni, da tako strog ukrep ni bil potreben. ZDUS je javno pozval Vlado RS, da zamenja Svet AZN. Kritični pa so bili tudi zaradi odsotnosti predstavnikov Vlade RS. Bolj spravljiv, a še vedno oster je bil bivši minister za zdravje Vlade RS dr. Dušan Keber, ki je dejal, da sta svet AZN in njegovo vodstvo najmanj neučinkovita, če ne celo nesposobna.
 
Zastavlja pa se nam vprašanje, zakaj ni ukrepal takrat, ko je bil resorni minister za zdravje? AZN zato po mnenju dr. Dušana Kebra zasluži javno nezaupnico in razmislek Vlade o ukrepanju, čeprav Kidrič tudi pri njem uživa popolno zaupanje.
 
 
Zbor članov VZAJEMNE, d.v.z. v Laškem, 06.11.2009 (foto SIOL)
 
Prof. dr. Šime Ivanjko, doktor pravnih znanosti, profesor Zavarovalnega prava in dolgoletni dekan ter profesor Pravne fakultete v Mariboru, ki je tudi član strokovnega odbora Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je bil edini, ki je jasno in glasno povedal, da je bil ukrep Agencije žal nujen.
 
Ob tem je še opomnil na dejstvo, da zavarovanci niso lastniki Vzajemne, pač pa zgolj njeni uporabniki.
 
Povedal je tudi, da je ob nastanku, za razliko od drugih strokovnjakov, brezplačno sodeloval pri sestavljanju vseh potrebnih aktov, a kasneje žal ni bil deležen poziva, ker ni bil iz Ljubljane, ampak iz Maribora.
 
Javno je pozval predstavnike ZDUS-a naj nedvoumno potrdijo ali zanikajo, ali so prejeli denar od komercialne zavarovalnice oz. njenih podrejenih podjetij.
 
Po njegovem mnenju, ki mu pritrjuje tudi veliko članov Vzajemne, d.v.z. gre v celotnem dogajanju za konkurenčni boj zavarovalnic na trgu, saj bi morebitna uvedba življenjskih zavarovanj močno prizadela delež prej omenjene komercialne zavarovalnice.
 
Odgovora na to vprašanje, kot že večkrat do sedaj nismo dobili in bo verjetno znano šele po zaključnih računih leta 2009 pri tej komercialni konkurenčni zavarovalnici, ko bodo te podatke morale razkriti v bilancah in pojasnilih k njim.
 
Predsednik izredne uprave Dušan Kidrič je v nadaljevanju udeležencem pojasnil, da bosta z Ireno Kos opravljala predvsem dve nalogi, in sicer:
 
  1. ureditev spornih zadev iz preteklosti in s tem seveda tudi pregled poslovanja vseh dosedanjih uprav (najavil je da bo proti odgovornim ukrepal),
  2. priprava takšnega načina sodelovanja s člani zavarovalnice, da bodo pri tem lahko zastopane vse različne interesne skupine v Vzajemni in bodo odražale tudi strukturo zavarovancev.
V ta namen bo imenoval nekakšen posebni posvetovalni organ, ki ga bo pred dokončnim oblikovanjem dal v preverbo in potrditev strokovnjakom, saj želi, da pri delu izredne uprave pomagajo vse zainteresirane skupine zavarovancev.
 
Dr. Martin Toth, svetovalec Ministra za zdravje je povedal, da se razmišlja o oblikovanju zakona o vzajemnih zavarovalnih družbah. V njem bi natančno opredelili poslanstvo in namen, tako, da bi vzajemne zavarovalnice služile točno določenemu namenu, z njimi pa morajo upravljati njeni člani.
Kot trenutno neizvedljiva možnost pa se mu zdi prenos dopolnilnega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje, čeprav te možnosti še niso v celoti odpisali.
 
Edina vsebinska točka o razvoju VZAJEMNE d.v.z. je bila na vrsti šele pod zadnjo 6. točko Zbora, z naslovom: »Oblikovanje predlogov za sodelovanje pri upravljanju in načrtovanju razvoja zavarovalnice«. Tej točki smo žal namenili najmanj časa in o njej tudi najmanj razpravljali.
 
Konkretne predloge za delovanje zavarovalnice v prihodnosti, ter ideje, kaj bi bilo morda smiselno uvesti, je pri tej točki podal samo predsednik Društva MDS Rajko Stanković, saj drugih razpravljavcev tu ni bilo. Tako je podal naslednje predloge:
 
1.    Nujno je uvajanje možnosti sodelovanja predstavnika Vzajemne, d.v.z. in predstavnikov drugih dveh zdravstvenih zavarovalnic (v nadaljevanju: ZZ) pri nadzoru stroškov (15 %), ki jih krijejo ZZ. Nedopustno je, da ZZ nimajo pravice vpogleda v fakture ZZZS in plačujejo glede na prejete fakture. Ob znanem dejstvu, da to za Vzajemno, d.v.z. predstavlja strošek v višini 200 miljonov EUR letno,bi morebitni prihranek samo v višini 10% pomenil, da bi lahko bila zavarovalna premija nižja kar za 1,85 EUR na mesec oz. za 1 mesečno premijo na leto.
 
2.    Vsem trem ZZ naj se omogoči prisotnost pri pogajanjih glede cen zdravil ter storitev (tudi tukaj je še veliko odprtega finančnega prostora).
 
3.    Uvede naj se kartica popustov za člane - npr. za zdravila, ki so samoplačniška, zdravilišča…Glede na dejstvo, da ima Vzajemna d.v.z. 900.000 potencialnih uporabnikov, marsikatero podjetje ali ustanova bi z veseljem ponudila popuste.
 
4.    Nujno je uvajanje novih produktov (npr. za kritične bolezni, kot so:  rak dojk, rak prostate …) oz. produktov za dolgotrajno nego v starosti.
 
5.    Preuči naj se možnost uvedbe produkta življenjskega zavarovanja po modelu ustanovitve posebne d.d. ali druge organizacijske oblike, v katero gredo tisti člani Vzajemne d.v.z., ki to sami hočejo in so zato pripravljeni tudi plačati nekoliko več, pri tem pa je potrebno izkoristiti sinergijo kadrov, saj bi bilo nesmiselno uvajati nove skupne službe (računovodstvo, pravnike, IT podporo …). Novi člani naj plačajo več samo za ustanovni kapital in zagon, Vzajemna d.v.z. pa naj ponudi kader. Razmisli naj se o možnosti, da se ob prvi bilanci iz dobička te nove družbe po nekakšnem razdelilniku najprej odvedejo sredstva za plačilo kadra Vzajemne, d.v.z. za 1 leto nazaj in akontacija stroškov za 1 leto v naprej, nato pa naj gre vedno v naprej, če je seveda to zakonito. S tem ugodimo željam ZDUS-a in ne zaviramo razvoja zdravstvene zavarovalnice.
 
6.     Uvedejo naj se storitve za starejše, kot so npr.: financiranje dnevnih centrov za tiste, ki niso v domu ostarelih, morda preventiva - razni pregledi in predavanja v zvezi z zdravim načinom življenja in preprečevanjem in premagovanjem morebitnih bolezni na naravni način.
 
7.    Razmisli naj se o tem, ali je res potrebna zakonsko opredeljena 3 mesečna karenca zaradi neplačevanja, ali nerednega plačevanja in morebitne prekinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ali pa se namesto tega uvede nek denarni pavšal, ki omogoči, da se te pravice koristijo takoj že 1 mesec po plačilu te premije v naprej. V praksi to določilo pomeni, da če npr. nekoga podre avto ali ga zadane kap in nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, plača ZZZS 85 % storitev in zdravil, ostalih 15 % pa ta oseba sama, kar lahko gre v vrtoglave številke.
 
Navedene predloge si je predsednik izredne uprave zapisal, pozdravili pa so jih tudi drugi udeleženci Zbora.

 

 

 

VZAJEMNA d.v.z.

Datum skupščine: 
30.05.2017 - 14:00
Naslov: 
v hotelu Mons, Pot za Brdom 4, Ljubljana.
Status: 
arhivirana

O prodajni strategiji še dokaj različna mnenja

Medij: Delavska enotnost Avtorji: F. K. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 04. 2015 Stran: 5

Zlasti sindikati so na 264. seji ekonomsko-socialnega sveta prejšnji petek dali kar veliko pripomb na strategijo upravljanja državnih naložb, delodajalci so bili z njo veliko bolj zadovoljni. Po besedah državnega sekretarja Metoda Dragonje bo vlada nekaj smiselnih in konstruktivnih pripomb vgradila v strategijo, prodajnih postopkov pa ne bo ustavila.

Prav ustavitev prodaje in rdečo luč za prodajo infrastrukturnih družb (Luke Koper, Slovenskih železnic, Pošte Slovenije, Zavarovalnice Triglav ...) je med drugim zahtevala ZSSS, ki je nadaljevanje prodaje pogojevala s predhodnim sprejetjem strategije. Za delodajalsko stran je po besedah Gorana Novkoviča strategija premalo privatizacijsko naravnana. Delodajalci tudi menijo, da bi bilo pred sprejetjem strategije dobro pogledati mednarodne podatke donosnosti za posamezne panoge. Davkoplačevalcem bi morali naliti tudi več čistega vina.

Vzajemna še tesneje v objem Štajerske gospodarske zbornice

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 04. 2015 Stran: 7

V nekaj tednih bo znano, kdo se bo potegoval za članstvo v skupščini Vzajemne in krojil njeno usodo. Pričakuje se, da bodo zastopniki, zbrani okoli Štajerske gospodarske zbornice, še utrdili prevlado.


Čez 14 dni naj bi bilo znano, kdo so kandidati za zasedbo tretjine izpraznjenih mest v skupščini Vzajemne, ki med drugim odloča o imenovanju nadzornega sveta.

V začetku tedna je namreč potekel kratek rok za oddajo kandidature na volitvah, ki bodo 15. junija. Koliko zavarovancev Vzajemne se poteguje za eno od 15 praznih mest v 45-članski skupščini, ki naj bi zastopala interese več kot 800.000 zavarovancev, za zdaj ne vedo niti v Vzajemni. Šele jutri bo volilna komisija pregledala prispele vloge in ocenjevala njihovo (ne)popolnost. Po besedah predsednice komisije Mojce Cvetko bo 16. aprila znano, čigava imena bodo uvrstili na glasovnice, 22. aprila pa bo oblikovan dokončni seznam, o katerem bo glasovala skupščina.

Volilni sistem služi interesom lobijev 

Nove epizode nadaljevanke afer Marka Jakliča

Medij: Večer Avtorji: Stepišnik Matija Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 08. 2013 Stran: 6

Sodišče: Jaklič in Henigman sta pri projektu Drugo mnenje oškodovala Vzajemno za 360 tisoč evrov. Nekdanji šef Vzajemne: Pritožil se bom, nič ni slučajno!

Zavarovalnica Vzajemna naj bi bila na okrožnem sodišču v Ljubljani uspela z odškodninsko tožbo zoper nekdanja člana tamkajšnje uprave Marka Jakliča in Franca Henigmana zaradi odškodovanja družbe. Vrniti morata 360 tisoč evrov. Sodba še ni pravnomočna, neuradne informacije o tem pa je prvi objavil portal Siol.

Jaklič in Henigman naj bi ta denar pri projektu Drugo mnenje neutemeljeno izplačala podjetju Maat v lasti srčnega kirurga Boruta Geršaka in Vladimirja Smrkolja. Maat naj bi bil v enem letu pripravil znatno manj drugih mnenj, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi, njegovo podjetje pa je od Vzajemne vseeno prejelo plačilo, ki je število opravljenih storitev precej presegalo. Plačila je Vzajemna nadaljevala celotno leto 2006, čeprav je glavna nevarnost, da zavarovanci prestopijo k drugim zavarovalnicam, minila že v začetku leta 2006. S tem naj bi bila tedanja člana uprave oškodovala Vzajemno in sta kršila zakon o gospodarskih družbah, naj bi bilo odločilo sodišče. Presodilo je, da plačevanje računov, ki večkrat presegajo vrednost danih storitev, ne ustreza ravnanju v dobro družbe in pravilom poslovodne stroke, ki zahteva ohranitev vrednosti premoženja. Jaklič je v odzivu na sodbo ogorčen in napoveduje pritožbo. Obrazložitve še ne pozna, ker je v tujini, njegov odvetnik pa na dopustu. Pravi, da tega področja v upravi sploh ni pokrival in v to ni bil operativno vpet, je pa prepričan, da je bil projekt Drugo mnenje zelo pomemben pri ohranjanju portfelja zavarovalnice. Druge zavarovalnice ga ponujajo še danes, meni. Sodišče v tej točki opozarja, da sta bila za izvajanje in nadzor odgovorna oba s Henigmanom, tudi pogodbo z Maatom sta sklenila skupaj. "Ni naključij. Vse, kar se je zgodilo v zadnjih dneh, ni slučajno," še pravi Jaklič.

Vzajemno lahko ugrabi samo društvo malih delničarjev

Medij: Dnevnik Avtorji: Podgornik Aleksandra Teme: Mali delničarji Oddaja: Ostalo Datum: 20. 07. 2013 Stran: 13

 

Odgovor Vzajemno lahko ugrabi samo društvo malih delničarjev

 

V Dnevniku 4. julija 2013 je novinar Tomaž Modic objavil članek »Ugrabili« zavarovalnico, država gleda stran. V članku novinar svoje navedbe predstavlja kot dejstva, zato navajava dejstva, kijih je novinar spregledal, ne veva, ali namerno ali nenamerno, dejstvo pa je, da nikogar iz kroga, ki ga sam izpostavi kot krog Štajerske gospodarske zbornice, ni nikoli kontaktiral oziroma poskušal pridobiti njegovo mnenje.

 

1. Oblast v Vzajemni naj bi »zdrknila v roke Štajerske gospodarske zbornice pod vodstvom Romana Glaserja, predsednika uprave Perutnine Ptuj«. To novinar sklepa na osnovi preštevanja, iz katerih krajev oziroma iz katere pokrajine prihajajo članice in člani skupščine Vzajemne. Pri tem napiše, da »so marca letos na podlagi žreba odpoklicali tretjino vseh zastopnikov«, in pri tem pozabi navesti, da gre za z zakonom zapovedan in izpeljan postopek. Ker to pozabi povedati, za nepoučenega bralca to izpade kot dejstvo, daje »odpoklic« rezultat delovanja Štajerske gospodarske zbornice.

 

2. V nadaljevanju je navedeno, da »njihovi kandidati po ocenah društva malih delničarjev MDS zasedajo že vsaj 23 od 45 stolčkov in imajo s tem na skupščinah zagotovljeno absolutno večino glasov. Interese več kot 800.000 zavarovancev Vzajemne iz celotne Slovenije tako zastopa več kot 30 ljudi, ki prihajajo s širšega območja Štajerske«. Avtor članka, ki sicer enkrat govori o 23, drugič pa o 30 ljudeh, ki prihajajo iz Štajerske, ne pojasni oziroma ne predloži argumentov, ki bi dokazovali, da regionalna pripadnost zastopnikov pomeni prevzem skupščine Vzajemne. Zastopniki so vendar ljudje s svojim znanjem in izkušnjami, predvsem pa odgovornostjo do Vzajemne in niso lutke v nikogaršnjih rokah. Torej ostane popolnoma nepojasnjeno, zakaj bi bili naslovi prebivališč zastopnikov v skupščini Vzajemne sporni. Avtor svoje navedbe podkrepi zgolj z oceno društva malih delničarjev MDS. Bralec tukaj nujno potrebuje pojasnilo, da Vzajemna zdravstvena zavarovalnica sploh nima ne velikih in ne malih delničarjev in da gre za samooklican interes društva malih delničarjev MDS, ki sicer nasprotuje, po njegovem mnenju, organiziranemu interesu štajerskih podjetij v skupščini Vzajemne.

 

3. Novinar se je odločil, da bo pregledal regionalno pripadnost izvoljenih zastopnic in zastopnikov skupščine Vzajemne, po njegovi oceni naj bi jih preveč prihajalo s širšega območja Štajerske. Po tej ugotovitvi sicer ne pove, zakaj naj bi bili Štajerci tako zelo nezaželeni in škodljivi v predstavnišld skupščini Vzajemne. Sklepamo torej, da je »ugrabitev« logična posledica dejstva, da so štajerska podjetja pozvala zavarovance h kandidaturi in udeležbi na volitvah. Sistem volitev v skupščino Vzajemne namreč ni zasnovan na regionalizmu, ampak na osnovi starostnih razredov zavarovancev, pri čemer je namen nedvoumen: zagotoviti enakomerno zastopanost starostnih skupin oziroma da ne bi interesi ene starostne skupine članov prevladali nad drugo, saj se odnos ljudi do zdravja skozi starost spreminja. Vzajemna svoje člane obravnava enako in vsem daje enako možnost sodelovanja, zato tudi ima sistem elektronskih volitev, da bi k sodelovanju pritegnili kar se da največ članov. Regionalni kriterij ali kriterij zastopanja kakšnih drugih interesov za skupščino Vzajemne pač ni merodajen.

 

4. V članku je trditev, da Vzajemno »tudi sicer obvladujejo posamezniki okoli finančno izčrpane Perutnine Ptuj in Probanke«. Kakšno naj bi bilo to obvladovanje in kaj imata pri tem Perutnina Ptuj in Probanka, sicer ne izvemo, prav tako ne izvemo, kakšen je vpliv enega ali drugega podjetja na poslovanje in delovanje Vzajemne.

 

"Ugrabili" zavarovalnico, država gleda vstran

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 07. 2013 Stran: 8

Čeprav je Štajerska gospodarska zbornica prevzela tudi skupščino Vzajemne, pristojno ministrstvo in regulator zavarovalniškega trga ne razmišljata o ukrepih.

Čeprav se je Vzajemna po štirih letih vrnila na točko, ko jo obvladuje ena od interesnih skupin in so vzvodi tako odločanja kot nadzora v rokah le peščice ljudi, država oziroma regulator tokrat očitno ne namerava ukrepati.

»Agencija se ne opredeljuje do posameznih izvoljenih zastopnikov članov ali o morebitnih interesnih skupinah znotraj zastopnikov članov,« je včeraj za Dnevnik povedala namestnica direktorja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Maja Krumberger. Medtem se na ministrstvu za finance, pristojnem za morebitne popravke zakonodaje, branijo, da je njihova primarna naloga oblikovanje sistemskih rešitev na področju zavarovalništva, da pa v tej zadevi nimajo pristojnosti. »Nadzor je v pristojnosti AZN,« jim vračajo žogico.

Toda rezultati volitev zastopnikov zavarovancev Vzajemne v 45-člansko skupščino so več kot očitni. Po tem, ko so marca letos na podlagi žreba odpoklicali tretjino vseh zastopnikov, je oblast v Vzajemni s torkovim imenovanjem 15 novih zdrknila v roke Štajerske gospodarske zbornice pod vodstvom Romana Glaserja, predsednika uprave Perutnine Ptuj. Tudi sicer jo obvladujejo posamezniki okoli finančno izčrpane Perutnine Ptuj in Probanke. Njihovi kandidati po ocenah društva malih delničarjev MDS zasedajo že vsaj 23 od 45 stolčkov in imajo s tem na skupščinah zagotovljeno absolutno večino glasov. Interese več kot 800.000 zavarovancev Vzajemne iz celotne Slovenije tako zastopa več kot 30 ljudi, ki prihajajo s širšega območja Štajerske.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.