Vzajemna
Vzajemna, d.v.z. z nespremenjenim nadzornim svetom
Nadzorni svet Vzajemne zdravstvene zavarovalnice ostaja nespremenjen, saj je predčasno razrešitev mag. Aleksandre Podgornik, Brigite Aćimović in Borisa Pipan podprlo polovica prisotnih zastopnikov oziroma 19, proti pa je bilo prav tako 19 zastopnikov, a pri tem pripomnimo, da je skupina zastopnikov združena pod okriljem Štajerske gospodarske zbornice v skupščini Vzajemne d.v.z. uspela pridobiti 18 članov. Glede na podatke o prisotnosti (manjkalo je 6 zastopnikov) so torej poleg svojih lojalnih članov uspeli očitno prepričati le enega ali dva zastopnika od preostalih 21 prisotnih zastopnikov, z zanikanjem predstavljenih argumentov za njihovo razrešitev.
Ljubljana, 28. avgust 2012
Skupščina se je začela z proceduralnim predlogom Stojana Auerja
Ker je bila skupščina prvotno zaprta za javnost, je Stojan Auer podal proceduralni predlog, da se le ta odpre za javnost, saj ne vidi prav nobenega razloga za »skrivanje«, saj gre le za pomembno gospodarsko družbo, katere član je skoraj vsak drugi državljan in ima zainteresirana javnost pravico izvedeti, kako so v preteklosti poslovali in kakšni so obeti za prihodnost. Sklep je dobil potrebno večinsko podporo in seji so lahko prisostvovali poleg novinarjev tudi drugi, ki so imeli interes poslušati dogajanje na skupščini Vzajemne, d.v.z.
Vzajemna z dobičkom, Uprav in NS z razrešnico
Skupščina je sprejela letno poročilo za 2011 in izglasovala, da se bilančni dobiček 1,13 milijona evrov razporedi v varnostne rezerve (16.441 evrov za dopolnilno zavarovanje, 1,11 milijona pa za druga premoženjska zavarovanja) ter podelila razrešnico upravam in nadzornemu svetu v letu 2011. Nasprotni predlog zastopnika je sicer predvideval, da se 900.000 EUR nameni za zmanjšanje letne premije v višini 1,05 EUR na zavarovanca, a ker je osnovni predlog dobil zadostno podporo , se o njem ni glasovalo. Vzajemna ima zdaj tako 62 milijonov evrov kapitala.
Uprava zanikala navedbe v anonimki
Le dan pred skupščino je zakrožilo anonimno pismo s hudimi obtožbami na račun dela Uprave in nekaterih članov NS, a je te Milojka Kolar, predsednica Uprave, v celoti zanikala in povedala, da Uprava deluje skladno z zakonom in da meni, da je to namenjeno tudi njeni osebni diskreditaciji. Prav tako je zanikala, da bi se dogajal mobing in da se je od tega distancirala tudi predsednica sindikata na Vzajemni, saj naj bi anonimko podpisalo 86 zaposlenih. Kaj je res in kaj ne pa bo pokazal čas.
Skupščina pred skupščino?!
Odgovor Društva MDS na Odprto pismo Aleksandre Podgornik, predsednice NS Vzajemne
V včerajšnjem sporočilu za javnost je mag. Aleksandra Podgornik opozorila na domnevne pritiske, ki naj bi jih bila deležna s strani Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), kar žal ne odgovarja resnici. Resnica je le, da je Društvo MDS opozarjalo in še vedno opozarja na spoštovanje zakona o gospodarskih družbah, statuta in poslovnika Vzajemne, d.v.z., kar bomo seveda zlahka dokazali v ustreznem preiskovalnem postopku.
Ljubljana, 16. april 2012
Zapisnik seje NS Vzajemne z dne 07.03.2012 je 'prirejen' željam predsednice NS
Zapisnik seje NS Vzajemne z dne 02.03.2012 in 07.03.2012 ne odraža dejanskega poteka seje nadzornega sveta, na kar je z ločeno ustno in pisno dopolnitvijo zapisnika z dne 07.03.2012 opozoril tudi eden izmed članov NS. Ker te dopolnitve predsednica NS ni hotela obravnavati niti sprejeti v pisni obliki, je le-to moral član NS uročevati pisno s povratnico naslednji dan, pa čeprav naj bi za člane NS veljalo načelo 'primus inter pares'!?
Tretja članica Uprave je bila veljavno izvoljena
Da je potrebna le večina opredeljenih glasov, predsednica NS Vzajemne sedaj celo priznava, saj v sporočilu napiše: »Ker je za sprejem veljavnega sklepa nadzornega sveta zahtevana večina oddanih glasov, je jasno, da so lahko veljavno sprejeti le sklepi z večinsko podporo.« A ta stavek ima dva dela; prvi govori o večini opredeljenih (18. člen poslovnika NS in 36. člen Statuta Vzajemne), v nadaljevanju pa želi prikazati, da je potrebna večina vseh (4 od 7), kar pa je v nasprotju z določili ZGD, taistega Statuta in prav tako poslovnika NS.
Dokazljivo dejstvo je namreč, da je bila 07.03.2012 nedvoumno in skladno z določili 18. člena poslovnika Vzajemne ter 36. člena statuta Vzajemne z večino opredeljenih glasov veljavno izvoljena tudi tretja članica Uprave, ki je na glasovanju dobila 3 glasove ZA, ob 2 (dveh) glasovih PROTI ter 2 (dveh) vzdržanih. In na to vseskozi opozarja tudi Rajko Stanković, kot zavarovanec Vzajemne, saj o tem obstajajo tudi materialni dokazi. Le ti bodo nedvoumno dokazali, da je bil ta del zapisnika seje z dne 07.03.2012 prirejen in da je predsednica NS očitno zavestno predrugačila uradno listino.
Na zahtevo AZN zadeva že predana v raziskovanje Policijski upravi
Poziv k takojšnjemu odstopu predsednice Nadzornega sveta Vzajemne, d.v.z, mag. Aleksandre Podgornik
Zavarovanci Vzajemne, d.v.z., smo upali, da se bo z vzpostavitvijo zastopniške skupščine in kasnejšo izvolitvijo predstavnikov nadzornega sveta pričelo transparentno - korporativno upravljanje, a očitno smo se zopet zmotili. Čeprav ima na volitvah ljudstvo vedno prav, se ne moremo znebiti občutka, da vse od izvolitve mag. Aleksandre Podgornik za predsednico Nadzornega sveta, le ta Vzajemno vodi po nenehnem skrajnem robu zakonodaje, kar je prišlo že tako daleč, da je bila le ta podvržena ukrepu Agencije za zavarovalni nadzor, katerega končni ukrep bi lahko bil celo likvidacija Vzajemne.
Ljubljana, 27. marec 2012
Takoj po vzpostavitvi skupščine in izvolitvi nadzornega sveta je sledil prvi nepotreben konflikt med predsednico NS in Agencijo za zavarovalni nadzor, saj ni upoštevala Zakona o zavarovalništvu, ki je določil rok, v katerem je nadzorni svet dolžan imenovati novo upravo. Potrebna je bila odredba Agencije za zavarovalni nadzor, ki je nadzornemu svetu naložila spoštovanje Zakona o zavarovalništvu. Pri tem je predsednica nadzornega sveta preslišala opozorila ostalih članov nadzornega sveta in zunanjih pravnih strokovnjakov zavarovalniškega prava, ki so jo pravočasno in večkrat opozorili na jasnost določb zakona in obveznost NS glede volitev nove Uprave. Zaradi nestrokovnega ravnanja je Vzajemni grozila celo likvidacija.
Izbor članov z javnim razpisom le manever
Nato si je predsednica NS končno omislila eno tedenski javni razpis in s primernimi kandidati opravila prve pogovore, čemur je sledil še drugi krog, in v veliki finale sta se na njeno žalost poleg dveh sedanjih članic uvrstila še dva kandidata, ki ji nista bila po godu. Zaradi očitnega nepoznavanja določil statuta Vzajemne, poslovnika NS Vzajemne in ZGD-1, je najprej poskušala s sklepom nadzornega sveta povoziti statut in določiti dvočlansko upravo, nato pa z glasovanjem dejansko izvolila tri članice uprave. Predsednica NS je izvolitev tretje članice uprave verjetno prikazala kot testiranje volje, kar je že 16. marca 2012 za Dnevnik napovedal Rajko Stanković.
Ponareditev zapisnika seje NS?!
Zapisnik seje z dne 02.03.2012 in 07.03.2012 je bil verjetno na današnji seji sicer potrjen, predvidevamo pa, da ne odraža dejanskega stanja. Na dejstvo, da bo verjetno prišlo do prireditve zapisnika in sprejetih sklepov so mediji že špekulirali. Prirejanje zapisnika je pravzaprav ponareditev uradne listine, ki se jo preganja po kazenskem zakoniku in upamo si trditi, da predsednica NS mag. Aleksandra Podgornik v tako ravnanje sili tudi druge člane NS, ki tako lahko postanejo sostorilci poskusa ponareditve uradne listine, kar velja tudi za zapisnikarja seje NS.
Naj na koncu zaključimo: »motiti se je človeško, a le veliki ljudje so sposobni priznati in popraviti napake«. Zgodovina je pokazala, da tisti, ki ne verjamejo v svoje sposobnosti, zakrivajo svoje napake z metodami zanikanja in zastrahovanja.
Kdo nadzira Vzajemno?!
Zastopniki Vzajemne iz vrst Društva MDS pozdravljamo konstituiranje nove skupščine zavarovancev in izvolitev nadzornega sveta, a pri slednjem z grenkim priokusom
Danes je na sedežu družbe potekala konstitutivna skupščina zastopnikov Vzajemne, d.v.z., ki je hkrati imenovala tudi nov petčlanski nadzorni svet Vzajemne, pri čemer pa je prišlo do nemalo nejasnosti in pravnih manevrov, ki so posledično pripeljali tudi do neizvolitve g. Rajka Stankovića v NS. Kljub vsemu v Društvu MDS pozdravljamo na novo konstituirano skupščino in upamo, da bo njeno delovanje uspešno ter predvsem v korist zavarovancem.
Ljubljana, 29. avgust 2011
Znani zastopniki članov Vzajemne, d.v.z.
Ljubljana, 22. junij 2011
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) obveščata, da so znani rezultati volitev v skupščino zastopnikov članov Vzajemne, d.v.z. Interese zavarovancev in zavarovank Vzajemne, ki so članice in člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter Društva MDS, bo zastopalo 9 izvoljenih kandidatov. Ti bodo z visokimi etičnimi standardi zagovarjali vzajemnost, solidarnost ter pošteno in transparentno delovanje Vzajemne. S svojimi stališči pa se bodo zavzemali tudi za ureditev zavarovalno-zdravstvenega sistema v korist vseh generacij.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Društvo MDS se volivkam in volivcem za izkazano podporo najlepše zahvaljujeta.
Vzajemna bo dobila novo skupščino - nenavadno obnašanje nadzornikov iz vrst ZDUS in ZSSS
Člani zdravstvene zavarovalnice Vzajemna in njihovi zastopniki so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočih 1.318 glasov zavarovancev zdravstvene zavarovalnice, potrdili predlagane spremembe statuta, s katerimi bo omogočeno oblikovanje takšne skupščine Vzajemne, ki bo odražala starostno strukturo njenih zavarovancev. Pooblaščenci Društva MDS imeli 30 % glasovalnih pravic.
Ljubljana, 9. februarja
PROJEKCIJA VZAJEMNE NE POTRJUJE JAVNIH NAVEDB ZDRAVSTVENEGA MINISTRA DORIJANA MARUŠIČA
Po koncu skupščine je sledila predstavitev, ki je temeljila na 24 mio podatkih iz enega leta. Izkazalo se je, da predvidena ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja lahko hudo udari po žepu ravno tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo (osebe nad 55 let) in jo kot tako v Društvu MDS ne podpiramo. Nenavadno pa je tudi to, da te spremembe zakonodaje pripravljajo ravno osebe, ki so v preteklosti pripravljale argumente proti ukinitvi Vzajemne, d.v.z. oz. dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ter za to prejele znatna sredstva s strani le-te. NADZORNICA IN PREDSEDNICA ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE (ZDUS) ZA UKINITEV VZAJEMNE
Prav tako je nenavadno, da je takšne spremembe, ki bi prinesle ukinitev, že dvakrat javno podprla dr. Mateja Kožuh Novak v oddaji Tarča in intervjuju, ki je bil objavljen v današnjem Nedeljskem dnevniku. Za ogled prispevka Sveta na kanalu A pritisni na SLIKO.ZDUS OD VZAJEMNE ZAHTEVAL 56.000 EVROV
Prejeli smo tudi odgovore na 5 od 6 vprašanj zastavljenih NS. Ugotavljamo, da so se naša predvidevanja, razen da sankcij zaradi zavrnitve refundacije 56.000 EUR težkega računa ZDUS za povrnitev stroškov organiziranega zbiranja pooblastil ni bila deležna Milojka Kolar, izkazala žal za resnične. Nismo le prejeli odgovora o vlogi Mateje Kožuh Novak pri pridobivanju sponzorskih in donacijskih sredstvih, kar pričakujemo v pisni obliki v prihodnjih dneh, ko jo bomo na to spomnili.
Na očitek o nespretnem vodenju izbora novih članov Uprave ter nepravočasni uskladitvi njihovih prejemkov pred postopkom za licenco na AZN, je predsednik NS Mirko Miklavčič sebi v bran povedal, da ga nihče izmed navedenih kandidatov o tem ni spraševal in da so kriterije o plačah določili šele po izboru, kar je zelo neobičajno in v nasprotju z običajno poslovno prakso, ko najprej razpišeš delovno mesto, za katerega daš pogoje in predvidiš finančna sredstva. Za ogled prispevka Sveta na kanalu A pritisni na SLIKO.VARČEVATI POTREBNO, A NE NA PLEČIH ZSSS, KI TOŽI VZAJEMNO ZA 200.000 EUR
Predstavnik sindikata g. Marjan Urbanč je pomenljivo odgovoril, da ne pozna vsebine tožbe ZSSS proti Vzajemni za 200.000 EUR (gre za 100.000 EUR donacij in 100.000 EUR sponzorskih sredstev, ki je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prejemala celih 10 let in ker tega zneska Vzajemna v letu 2010 ni izplačala in tudi ne podaljšala pogodbe le to tožijo), pa čeprav je verjetno le-to sestavil pravnik g. Andrej Zorko, ki je tudi član NS Vzajemne iz vrst ZSSS.
KO JE SINDIKALIST V VLOGI DELODAJALCA, ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR) NE VELJA
Ukinitev denarnih nadomestil za minulo delo, prehrano in prevoz pri pogajanjih za plače novih članov Uprave g. Marjan Urbanč utemeljuje s tem, da v tem primeru ne velja ZDR, ampak poglavje o individualnih pogodbah, ki to po njegovem dopušča. Vendar številni pravniki menijo, da so ta določila ZDR kogentne narave in se ne morejo obiti tudi v individualni pogodbi.
17. skupščina Vzajemne, d.v.z. v znamenju le 25 % zastopanosti mladih in delovno aktivnih in boju za sponzorska sredstva?!
Skupščine zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki je potekala 26. julija so se udeležili tudi pooblaščenci Društva MDS. Skoraj 4 ure trajajoča skupščina je minila v znamenju upokojencev, ki so preko organiziranega zbiranja pooblastil uspeli zbrati ogromno število pooblastil, hkrati pa so v nadzorni svet tudi izvoli predstavnike, ki jim bodo kar najbolj ugajali. Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković je po skupščini izrazil veliko mero zaskrbljenosti, saj bomo v prihodnosti po vsej verjetnosti priča izčrpavanju zavarovalnice.
Ljubljana, 27. julij 2010
Zveza društev upokojencev (ZDUS) si je z jasno premočjo na skupščini zadala tudi pomembno nalogo: pokazati, kako bodo sami uspešnejši pri prestrukturiranju zavarovalnice.
BOJ ZA SPONZORSKA SREDSTVA?!
Glede na spremenjene okoliščine v zadnjih mesecih, se v Društvu MDS žal ne moremo znebiti občutkov, da je celotna skupščina bila podrejena pridobivanju sredstev. V preteklosti so namreč sindikati (ZSSS) prejemali 200.000 € sredstev na letni ravni, kjer je 100.000 € izhajalo neposredno iz donacije, 100.000 € pa iz naslova sponzoriranja. Glede na to, da so omenjena sredstva ukinjena, se bojimo, da je bil primarni cilj včerajšnje skupščine vnovična pridobitev omenjenih sredstev in hkrati tudi nekakšen revanšizem za 'neposlušnost' in 'nepokorščino'.NEPODELITEV RAZREŠNIC IN NESPOŠTOVANJE ZAKONODAJE
Če kazanje "mišič" pri nepodelitvi razrešnic tako stari, kot tudi "izredni" ekipi vodstva in nadzornega sveta lahko še razumemo kot morebitno nestrinjanje z opravljenim delom, pa ne moremo razumeti, da so prav novoizvoljeni nadzorniki prvi prekršili določila novele ZGD-1C. Z neizglasovanjem sprememb statuta so namreč Vzajemno, d.v.z., pahnili v prekršek. Če bo ta imel tudi finačne posledice pa bo kmalu jasno. Za ogled prispevka TV SLO1 klikni na sliko ali tukaj. Ali je to prvi znak, da bodo novi nadzorniki "civilne družbe" upoštevali samo tiste zakone, ki so le njim povšeči, pa bo pokazal čas.
ŠE VEDNO NEPOJASNJENA VLOGA ZAVAROVALNICE TRIGLAV PRI FINANCIRANJU ZDUS-a
Zbor članov VZAJEMNE, d.v.z. - aktivna vloga Društva MDS
Izredno vodstvo Vzajemne, d.v.z. je v Laškem 6. 11. 09 namesto preklicane izredne skupščine pripravilo Zbor članov Vzajemne, d.v.z. Društvo MDS sta na zboru predstavljala predsednik Društva MDS Rajko Stanković in član Izvršnega odbora Društva MDS docent dr. Simon Čadež.
Po uvodni predstavitvi g. Dušana Kidriča, predsednika izredne uprave, smo udeleženci slišali pisno pojasnila Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju AZN) o ukrepu imenovanja izredne uprave.
V pismu je AZN odločno zanikala namigovanja, da je ukrep posledica potrebe po zaščiti ali prikrivanju dejanj preteklih uprav, kar so namigovali predstavniki ZDUS-a. Najstrožji ukrep je sledil le zato, da bi preprečili razpad sistema.
Dušan Kidrič in Irena Kos (izredna uprava Vzajemne) (foto SIOL)
Temu je sledila burna razprava, posebej s strani predstavnikov ZDUS-a in sindikatov, ki so si bili enotni, da tako strog ukrep ni bil potreben. ZDUS je javno pozval Vlado RS, da zamenja Svet AZN. Kritični pa so bili tudi zaradi odsotnosti predstavnikov Vlade RS. Bolj spravljiv, a še vedno oster je bil bivši minister za zdravje Vlade RS dr. Dušan Keber, ki je dejal, da sta svet AZN in njegovo vodstvo najmanj neučinkovita, če ne celo nesposobna.
Zastavlja pa se nam vprašanje, zakaj ni ukrepal takrat, ko je bil resorni minister za zdravje? AZN zato po mnenju dr. Dušana Kebra zasluži javno nezaupnico in razmislek Vlade o ukrepanju, čeprav Kidrič tudi pri njem uživa popolno zaupanje.
.jpg)
Zbor članov VZAJEMNE, d.v.z. v Laškem, 06.11.2009 (foto SIOL)
Prof. dr. Šime Ivanjko, doktor pravnih znanosti, profesor Zavarovalnega prava in dolgoletni dekan ter profesor Pravne fakultete v Mariboru, ki je tudi član strokovnega odbora Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je bil edini, ki je jasno in glasno povedal, da je bil ukrep Agencije žal nujen.
Ob tem je še opomnil na dejstvo, da zavarovanci niso lastniki Vzajemne, pač pa zgolj njeni uporabniki.
Povedal je tudi, da je ob nastanku, za razliko od drugih strokovnjakov, brezplačno sodeloval pri sestavljanju vseh potrebnih aktov, a kasneje žal ni bil deležen poziva, ker ni bil iz Ljubljane, ampak iz Maribora.
Javno je pozval predstavnike ZDUS-a naj nedvoumno potrdijo ali zanikajo, ali so prejeli denar od komercialne zavarovalnice oz. njenih podrejenih podjetij.
Po njegovem mnenju, ki mu pritrjuje tudi veliko članov Vzajemne, d.v.z. gre v celotnem dogajanju za konkurenčni boj zavarovalnic na trgu, saj bi morebitna uvedba življenjskih zavarovanj močno prizadela delež prej omenjene komercialne zavarovalnice.
Odgovora na to vprašanje, kot že večkrat do sedaj nismo dobili in bo verjetno znano šele po zaključnih računih leta 2009 pri tej komercialni konkurenčni zavarovalnici, ko bodo te podatke morale razkriti v bilancah in pojasnilih k njim.
Predsednik izredne uprave Dušan Kidrič je v nadaljevanju udeležencem pojasnil, da bosta z Ireno Kos opravljala predvsem dve nalogi, in sicer:
- ureditev spornih zadev iz preteklosti in s tem seveda tudi pregled poslovanja vseh dosedanjih uprav (najavil je da bo proti odgovornim ukrepal),
- priprava takšnega načina sodelovanja s člani zavarovalnice, da bodo pri tem lahko zastopane vse različne interesne skupine v Vzajemni in bodo odražale tudi strukturo zavarovancev.
V ta namen bo imenoval nekakšen posebni posvetovalni organ, ki ga bo pred dokončnim oblikovanjem dal v preverbo in potrditev strokovnjakom, saj želi, da pri delu izredne uprave pomagajo vse zainteresirane skupine zavarovancev.
Dr. Martin Toth, svetovalec Ministra za zdravje je povedal, da se razmišlja o oblikovanju zakona o vzajemnih zavarovalnih družbah. V njem bi natančno opredelili poslanstvo in namen, tako, da bi vzajemne zavarovalnice služile točno določenemu namenu, z njimi pa morajo upravljati njeni člani.
Kot trenutno neizvedljiva možnost pa se mu zdi prenos dopolnilnega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje, čeprav te možnosti še niso v celoti odpisali.
Edina vsebinska točka o razvoju VZAJEMNE d.v.z. je bila na vrsti šele pod zadnjo 6. točko Zbora, z naslovom: »Oblikovanje predlogov za sodelovanje pri upravljanju in načrtovanju razvoja zavarovalnice«. Tej točki smo žal namenili najmanj časa in o njej tudi najmanj razpravljali.
Konkretne predloge za delovanje zavarovalnice v prihodnosti, ter ideje, kaj bi bilo morda smiselno uvesti, je pri tej točki podal samo predsednik Društva MDS Rajko Stanković, saj drugih razpravljavcev tu ni bilo. Tako je podal naslednje predloge:
1. Nujno je uvajanje možnosti sodelovanja predstavnika Vzajemne, d.v.z. in predstavnikov drugih dveh zdravstvenih zavarovalnic (v nadaljevanju: ZZ) pri nadzoru stroškov (15 %), ki jih krijejo ZZ. Nedopustno je, da ZZ nimajo pravice vpogleda v fakture ZZZS in plačujejo glede na prejete fakture. Ob znanem dejstvu, da to za Vzajemno, d.v.z. predstavlja strošek v višini 200 miljonov EUR letno,bi morebitni prihranek samo v višini 10% pomenil, da bi lahko bila zavarovalna premija nižja kar za 1,85 EUR na mesec oz. za 1 mesečno premijo na leto.
2. Vsem trem ZZ naj se omogoči prisotnost pri pogajanjih glede cen zdravil ter storitev (tudi tukaj je še veliko odprtega finančnega prostora).
3. Uvede naj se kartica popustov za člane - npr. za zdravila, ki so samoplačniška, zdravilišča…Glede na dejstvo, da ima Vzajemna d.v.z. 900.000 potencialnih uporabnikov, marsikatero podjetje ali ustanova bi z veseljem ponudila popuste.
4. Nujno je uvajanje novih produktov (npr. za kritične bolezni, kot so: rak dojk, rak prostate …) oz. produktov za dolgotrajno nego v starosti.
5. Preuči naj se možnost uvedbe produkta življenjskega zavarovanja po modelu ustanovitve posebne d.d. ali druge organizacijske oblike, v katero gredo tisti člani Vzajemne d.v.z., ki to sami hočejo in so zato pripravljeni tudi plačati nekoliko več, pri tem pa je potrebno izkoristiti sinergijo kadrov, saj bi bilo nesmiselno uvajati nove skupne službe (računovodstvo, pravnike, IT podporo …). Novi člani naj plačajo več samo za ustanovni kapital in zagon, Vzajemna d.v.z. pa naj ponudi kader. Razmisli naj se o možnosti, da se ob prvi bilanci iz dobička te nove družbe po nekakšnem razdelilniku najprej odvedejo sredstva za plačilo kadra Vzajemne, d.v.z. za 1 leto nazaj in akontacija stroškov za 1 leto v naprej, nato pa naj gre vedno v naprej, če je seveda to zakonito. S tem ugodimo željam ZDUS-a in ne zaviramo razvoja zdravstvene zavarovalnice.
6. Uvedejo naj se storitve za starejše, kot so npr.: financiranje dnevnih centrov za tiste, ki niso v domu ostarelih, morda preventiva - razni pregledi in predavanja v zvezi z zdravim načinom življenja in preprečevanjem in premagovanjem morebitnih bolezni na naravni način.
7. Razmisli naj se o tem, ali je res potrebna zakonsko opredeljena 3 mesečna karenca zaradi neplačevanja, ali nerednega plačevanja in morebitne prekinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ali pa se namesto tega uvede nek denarni pavšal, ki omogoči, da se te pravice koristijo takoj že 1 mesec po plačilu te premije v naprej. V praksi to določilo pomeni, da če npr. nekoga podre avto ali ga zadane kap in nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, plača ZZZS 85 % storitev in zdravil, ostalih 15 % pa ta oseba sama, kar lahko gre v vrtoglave številke.
Navedene predloge si je predsednik izredne uprave zapisal, pozdravili pa so jih tudi drugi udeleženci Zbora.
Vzajemna: bolje delnice ali denar?
Za ogled prispevka iz Odmevov TV Slovenije z dne 12.02.2025 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.
Pogovor v oddaji ODMEVI na TV SLO 1 z dne 12.02.2025 novinarke Tanja Starič in Rajka Stanković – predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: predsednik Društva MDS).
TANJA STARIČ: No in naš gost je predsednik Društva malih delničarjev, Rajko Stankovič. Dober večer.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dober večer.
TANJA STARIČ: No nekaj praktičnih nasvetov smo sicer slišali tudi v prispevku, ampak kljub temu ne veliko dvomov je, ljudje ne vedo kaj naj naredijo, kaj jim svetujete?
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Jaz mislim, da je treba biti tukaj predvsem zelo praktičen. Tako je, tisti ljudje, ki ne nameravajo trgovati, nimajo trgovalnega računa in imajo pod 120, takim ljudem svetujemo, da vzamejo denarna sredstva. Tisti ljudje…
TANJA STARIČ: Ja če je 50 evrov stroški odpiranja računa verjetno računica ne kaže drugače ne.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Seveda. Drugi ljudje, ki pa morda trgovalni račun imajo že za druge delnice, takim svetujemo, da to prevzamejo takoj in bom rekel tudi prenesejo na svoj trgovalni račun. Tu se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kako je s tujimi ponudniki, v Sloveniji so štirje, nekateri trgujejo v tujini, tukaj se morajo oni pozanimati pri svojemu ponudniku ali bo sprejel te delnice ali ne. Zdaj pa tisti, ki pa morda so na meji, pa bi vseeno želeli, bom rekel te delnice morda prevzeti, pa jim svetujem, da počakajo, se pravi delnice bodo…
TANJA STARIČ: Počakajo koliko časa recimo?
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dve leti imajo časa po zakonu, vendar delnice naj bi bile, če bo vse po planu izdane konec leta, torej se bo trgovanje začela že v letu 2026 in trend bo pokazal, ali bodo ta delnica rasla ali ne. In takrat se lahko odločijo, da se, da morda prevzamejo, odprejo trgovalni račun in potem pod ugodnimi pogoji to prodajo. Verjamem pa, da bodo ponudniki storitev, se pravi to imamo štiri ponudnike v Sloveniji, morali razmisliti, da bi ponudili nek komercialni popust. Ne nazadnje to so potencialne stranke.
TANJA STARIČ: Se pravi, da bi ljudje lažje odpirali račune, cenejše predvsem.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako, cenejše seveda, seveda. Tukaj, tukaj menim, da bodo te družbe lahko razmislila. Ne nazadnje je to potencial 400 tisoč ljudi, ne, 400 tisoč ljudi, ki jim odpreš trgovalni račun, jim lahko tudi kakšno drugo storitev ponudiš. In to je, bom rekel, že iz tega vidika pričakujejo pri taki masi, da se bodo vsaj nekateri izmed teh ponudnikov odločili, da bodo te stroške, ki so zdaj segaj do 50 evrov bistveno spustili.
TANJA STARIČ: No dilem je kar nekaj. Slišali smo pripombe, da je zakon preveč napisan v prid nekim finančnim družbam ne, ker vemo, da pri nas trgovanje ni ravno živahno z delnicami ne, državljani raje nosijo na banko svoje prihranke, ne kupujejo delnice. Ali je tukaj način, je to način, da bi spodbudil to neko trgovanje? Je to neka, neka metoda, glede na to, da imamo zelo slabe izkušnje, nekaj smo slišali tudi v prispevku, iz preteklih let.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja, glejte, sigurno bom rekel cmok v grlu ostane da izbrisi tudi po 11. letih še niso rešeni, a ne. Po drugi strani pa bom rekel, nekdo da bi samo trgoval z delnicami Vzajemne, brez da bi v svoj portfelj sprejel tudi druge delnice ekonomske računice tukaj ni a ne. Torej ti individualni računi, ki bodo odprti.
TANJA STARIČ: Mhm. Da bi samo za delnice Vzajemne.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja je nesmiselno, ker to je nekaj sto evrov, bom rekel neka povprečna vrednost je med 150 in 200 evri, se pravi s 150 do 200 evrov, 150 do 200 delnic je stroškov preveč.
TANJA STARIČ: Pa kaj, da potem kar pusti delnico, ker vemo, da bo država potem prevzela to kar bo ostalo ne?
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Zdaj zdaj jaz mislim da, jaz mislim, da ni, naj počakajo ljudje da vidi, ali bo cena zrasla. Jaz mislim, da bo zrasla, ker definitivno ko bo enkrat na trgu, bodo morda tudi prišli na ogled kakšni kupci, a ne, in takrat, če pridejo kupci je naravno da delnica raste, tako da pustimo času čas. In bomo videli kaj je najbolje.
TANJA STARIČ: Mhm. Se pravi nekaj potrpljenja, pa nič še dokončnih odgovorov ta hip ne?
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako.
TANJA STARIČ: Najlepša hvala za obisk v našem studiu in za vsa pojasnila.
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Prosim. Hvala lepa.
TANJA STARIČ: Lahko noč.
