Unior

Medij: Večer Avtorji: Hreščak Anja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 01. 2015 Stran: 5

Rešitev za obubožana slovenska smučišča je povezovanje s turističnimi ponudniki v regiji, ki bi v smučišča tudi (nepovratno) vlagali. 

Zlati časi so vsekakor minili. "Pred desetimi, dvajsetimi leti je bil Krvavec namenjen Ljubljani in dnevnim smučarjem. Pogledal si skozi okno, videl, da je zunaj sonce, šel ob enih iz službe in smučat. Danes žal to ni več možno," je opisal direktor RTC Krvavec Srečko Retuznik. Gospodarska in družbena kriza je s smučišč odpeljala marsikaterega smučarja. Prihodki smučišč so usahnili, investicije pa v njihovih poslovnih rezultatih pustile luknje, ki jih prihodki naenkrat niso več polnili. "Centri v težavah so tisti, ki so v zadnjih letih največ investirali. Investicije so se na zahtevo bank pokrivale s kratkoročnimi ali srednjeročnimi viri namesto z dolgoročnimi, kot se to dela za javno turistično infrastrukturo v tujini. Problemi niso v obratovalnih stroških, temveč v prevelikih finančnih obveznostih iz financiranja," je ironijo situacije opisal direktor smučišča Golte Ernest Kovač.

Danes tako prodajamo pet velikih smučarskih centrov, nad Mariborskim Pohorjem bedi slaba banka, zaradi povezane lastniške strukture pa bo verjetno v naslednjih letih na prodaj še Kranjska Gora.

Medij: Delo Avtorji: Pavlin Cveto,Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 01. 2015 Stran: 9

Prodaja jeklarne Pogovori menda potekajo le še s Sijem, ki ga mika tudi Sistemska tehnika - Ravenska družba vse dražja

Ljubljana - Med podjetji, ki so naprodaj seje znašla tudi družba Štore Steel. Kot je mogoče izvedeti, se za njen nakup zanimata češka skupina Moravia Steel in Slovenska industrija jekla - Sij, pogovori pa naj bi po nekaterih informacijah potekali le še z zadnjo.

Lastniki Štore Steel, med katerimi je največji Unior, prodaje družbe včeraj niso hoteli komentirati ali o tem dajati izjav, a tudi niso zanikali postopka. Kot je mogoče izvedeti, pogovori o prodaji potekajo z vsemi lastniki (glej graf), znano pa je, da mora zadolžena zreška družba v skladu z dogovorom o finančnem prestrukturiranju, ki ga je sklenila z bankami, prodati poslovno nepotrebno premoženje. Med to, kot kaže, spada tudi 29-odstotni delež vštorskijeklarni.

Medtem ko Unior družbo RTC Krvavec prodaja javno, je za Štore Steel bolj po tiho iskal neposredne možne kupce. Da so Štore Steel naprodaj, je na očitno presenečenje prodajalcev v pogovoru za Delo razkril kar eden od interesentov - Tomaž Subotič, ki je skoraj polovični lastnik hčerinskega podjetja Moravia Steel v Sloveniji.

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Medij: Delavska enotnost Avtorji: M. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2014 Stran: 7

Privatizacija bo Slovenijo postavila na obrobje gospodarskih tokov, znižala življenjsko raven in njene prebivalce dodatno osiromašila. Združena levica (ZL) je s sindikatoma prejšnji petek na novinarski konferenci pred sedežem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila svoje nasprotovanje prodaji Aerodroma Ljubljana in privatizaciji državnega lastništva nasploh. Prodajo letališča bi morali ustaviti, opraviti temeljito razpravo o privatizaciji v državnem zboru in spraviti SDH pod državljanski nadzor, menijo. Medtem je v javnost prišla novica, da je privatizacija Telekoma vsaj začasno ustavljena.

Privatizacija spreminja prodana podjetja v podružnice, slovensko gospodarstvo in družbo pa v periferno, bolj revno, z manj razvoja in možnosti. Tudi nastajajoča vlada načrtuje nove valove privatizacije, kar bo kmalu pripeljalo do tega, da bodo kakovost življenja, indeks človeškega razvoja in civilizacijska razvitost padli (kakovost življenja v Sloveniji je namreč še vedno višja od tiste, ki jo kaže BDP).

Sedanji privatizacijski val (gre za 15 podjetij, ki jih je za prodajo določila odhajajoča vlada in potrdil prejšnji državni zbor; Helios in Fotono s tega seznama so že prodali, med njimi pa je tudi Aerodrom Ljubljana), temelji na šibkih podlagah, pa tudi na lažeh. Iz medkriznih gibanj števila potnikov so sklepali, da je treba letališče prodati, hkrati pa so lažno prikazali, da letališče ne more samo financirati svoje rasti in razvoja (ob tem se je vlada odpovedala svojemu lastniškemu vplivu v skupščini podjetja in dopustila, da so si mali delničarji izplačili za več deset milijonov evrov dividend, sredstva, ki jih je letališče za razvojne namene nabiralo leta).

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2014 Stran: 8

Združitev Cenitev PDP bi že morala biti končana, vrednost njegovih družb pa naj bi bila znana sredi meseca

Ljubljana - Postopki za pripojitev Posebne družbe za podjetniško svetovanje - PDP k Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) so v polnem teku. Družba P&S Capital bi morala cenitev PDP končati do včeraj, cenitev desetih naložb PDP pa do 15. julija. Na SDH so z informacijami skopi, zagotavljajo le, da bo pripojitev končana najkasneje do 26. oktobra, kot to zahteva zakon.

»Končna cenitev naložb PDP bo pripravljena v roku. O ocenjeni vrednosti PDP ter njenih naložb Slovenski državni holding javno ne bo govoril,« so nam odgovorili na SDH, ki ga vodi Matej Pire. SDH je za cenitev PDP in naložb v lasti PDP sklenil pogodbi z družbo P&S Capital. Kot izhaja iz kataloga informacij javnega značaja SDH, je za prvo odštel 22.540 evrov, za drugo pa 24.656 evrov.

Od prenosa deležev bo največ dobil Kad

Medij: Večer Avtorji: Freluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 04. 2014 Stran: 6

Za dokapitalizacijo je 14 dni časa. Matej Lahovnik: Država bo reševala naložbo Nove LB

Delničarji Banke Celje so včeraj na skupščini sprejeli sklep o 160-milijonski dokapitalizaciji in izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev. Največja, 41-odstotna lastnica je NLB, ki banko že nekaj časa prodaja, saj se mora v skladu s programom prestrukturiranja dezinvestirati.

Na skupščini je bilo prisotnih 83,18 odstotka kapitala, od tega tudi pet največjih lastnikov, državna NLB, Slovenska odškodninska družba, NFD 1, podržavljena Abanka in Unior, ki je posredno v večinski državni lasti.

Dokapitalizacija z izdajo novih delnic mora biti izpeljana do 25. aprila in bo uspešna, če bodo vpisane vse novoizdane delnice. Z izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev bo lahko uprava ponudila nove delnice določenemu zainteresiranemu krogu investitorjev, zlasti posameznim zainteresiranim delničarjem in imetnikom kapitalskih instrumentov banke, brez javne ponudbe. Z dodatnim kapitalom bo banka dosegala ustrezne kapitalske količnike, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije. Več malih delničarjev je napovedalo izpodbojne tožbe, in sicer zaradi prekratkega roka za dokapitalizacijo, diskriminacije med nepoučenimi in poučenimi investitorji in ter nepreglednega izračuna dolga iz naslova podrejenih obveznic. Banka je lani pridelala za 126 milijonov evrov minusa, v stresnih testih pa so mednarodni ocenjevalci prisodili 388 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Selišnik Urška Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 03. 2014 Stran: 4

Zasebnih vlagateljev za Banko Celje ni

Vlada je minuli teden na podlagi mnenja in informacij Banke Slovenije odločila, da je Banka Celje primerna za državno dokapitalizacijo in prenos terjatev na slabo banko, če za kapitalsko krepitev ne bo pravočasno našla zasebnih vlagateljev.

To v praksi pomeni, da imajo lastniki banke še mesec časa, da ji zagotovijo 160 milijonov evrov kapitala. O tem bo odločala skupščina, ki je sklicana za 11. aprila. Denar bi pridobili z izdajo novih navadnih kosovnih delnic banke, ki morajo biti vplačane najkasneje do 25. aprila. Banki Celje so tuji ocenjevalci po najslabšem scenariju do konca leta 2015 izračunali za 388 milijonov evrov primanjkljaja. Večina ne verjame, da bi banko dokapitalizirali obstoječi lastniki, med katerimi je z več kot 40 odstotki največja NLB, sledijo pa še Slovenska odškodninska družba, NFD 1, Abanka in Unior. Če jim ne bo uspelo, se Banki Celje kot šesti banki obeta državna pomoč.

Medij: Večer Avtorji: STA,L. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2014 Stran: 7

Ljubljanska borza je včeraj, sicer le za en trgovalni dan, ustavila trgovanje z obveznicami Banke Celje, ki je v ponedeljek dobila odredbo Banke Slovenije, po kateri mora do 25. aprila povečati osnovni kapital za 160 milijonov evrov. Banka Celje je namreč po mnenju Banke Slovenije primerna za državno dokapitalizacijo, prenos slabih terjatev na DUTB in začetek postopka za pridobitev državne pomoči. S tem pa bi bili razlaščeni njeni obstoječi delničarji: 41-odstotni delež ima državna NLB, sledijo Sod, NFD1, Abanka in Unior.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U.S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 08. 2013 Stran: 4

Delničarji Uniorja so na izredni skupščini obravnavali imenovanje revizorja. To točko naj bi družba pozabila uvrstiti na dnevni red julijske skupščine oziroma ga je razširila prepozno.

Tako so delničarji za revidiranje letnega poročila Uniorja za poslovno leto 2013 imenovali pooblaščeno revizijsko družbo Deloitte revizija. Tudi na zadnji skupščini delničarji niso odločali o predlaganem umiku z borze. To točko je uprava Uniorja julija umaknila z dnevnega reda z obrazložitvijo, da je za delnice Uniorja premalo zanimanja, neuradno pa se je slišalo, da naj bi določene banke nenadoma začele nasprotovati umiku z borze. V društvu malih delničarjev pričakujejo, da bo morebiten predlog za umik delnic z borze pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo, kar pomeni, da bo delničarjem na pregleden način pojasnjen tudi postopek umika.