Unior

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 22. junij 2023 Stran: 5  

Se nadzornemu svetu Uniorja obetajo spremembe? Nadzorniki na nakovalu Društva malih delničarjev Slovvnije. Društvo ima v lasti eno samo delnico Uniorja, Stankovič pa je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021. Mali delničarji tudi predlagajo, naj skupščina sprejme sklep o odpoklicu Franca Dovra, ki je predsednik nadzornega sveta, in članice Andreje Potočnik.

Predlagajo odpoklic Dovra in Potočnikove

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila skupaj s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija leta 2021. Njihovo imenovanje je dvignilo kar nekaj prahu. Dover, sicer direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila v prejšnji vladi tesna sodelavka takratnega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev je želela, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, kapitalska družba in nekaj drugih.

Vse kaže, da bo seja skupščine delničarjev Uniorja, ki bo čez dva tedna, ena najbolj burnih doslej. Na zahtevo petih malih delničarjev je uprava morala dnevni red seje razširiti z njihovimi predlogi, ki so večinoma povezani z nadzornim svetom. Če bodo drugi delničarji podprli njihove predloge, bo nadzorni svet Uniorja, vsaj pri tistih članih, ki zastopajo kapital, doživel veliko spremembo. Mali delničarji so od uprave tudi zahtevali, da je na sejo znova uvrstila »zadevo Rhydcon«. Če vodstvo zreške družbe ne bi razširilo dnevnega reda, ki ga je objavilo 2. junija, bi mali delničarji, tako so vsaj napovedali, zahtevali sklic izredne seje. 

Predlog o spremembah v nadzornem svetu je najverjetneje odziv na napoved sedanjih nadzornikov, da bodo na seji skupščine predlagali odpoklic Tomaža Subotiča iz nadzornega sveta družbe. Očitajo mu trgovanje z delnicami podjetja v obdobju, ko tega ne bi smel početi. Skupina petih malih delničarjev, ki ]o sestavljajo Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mali delničarji Slovenije (skupaj imajo nekaj več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja), zdaj predlaga, naj lastniki Subotiča potem, ko bodo najprej odločali o njegovem odpoklicu, znova imenujejo za člana nadzornega sveta za obdobje štirih let. S tem se predlogi petih malih delničarjev, poveza nih z nadzornim svetom, še ne končujejo. V začetku junija je odstop napovedala Simona Razvornik Škofič, ki v nadzornem svetu zastopa Slovenski državni holding, največjega posamičnega lastnika zreške družbe. 

Mali delničarji namesto nje predlagajo izvolitev Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slomalih delničarjev. Napast je lani odstopil, lastniki pa so namesto njega v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. Skupina malih delničarjev kot razlog za odpoklic Franca Dovra in Andreje Potočnik navaja tri razloge. Po njihovem sta odgovorna, da Unior še ni sprožil postopkov za pregled poslov, povezanih s podjetjem Rhydcon, ter za povrnitev škode, ki naj bi pri tem nastala. Očitajo jima tudi preveliko pasivnost ob okoljski nesreči oktobra lani, ko je iz enega od obratov Uniorja prišlo do izpusta par v okolico, in da sta kot člana nadzornega sveta opustila dolžni nadzor nad financiranjem Uniorja.

Podjetje je, navajajo mali delničarji, do zadnjega trenutka čakalo na dogovor z bankami o refinanciranju posojil. Posledica tega naj bi bile večje obveznosti oziroma višja skupna obrestna mera. Mali delničarji namesto Potočnikove in Dovra za člana nadzornega sveta predlagajo Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel, in dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Spet o Rhydconu

Na zahtevo malih delničarjev bodo na seji skupščine govorili tudi o »zadevi Rhydcon«, ki je bila že na dnevnem redu lanske seje. Naj ponovimo, da sega zgodba, povezana z družbo Rhydcon, dobro desetletje nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Takratni predsednik uprave Gorazd Korošec je prepričal direktorja Rhydcona Vinka Stoplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stoplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice v zelo kratkem času lahko prodal drugemu Uniorjevemu prijateljskemu podjetju, kar pa se ni zgodilo. Ker je Rhydcon, ki je bil takrat hčerinska družba Uniorja, vse težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Takšno ravnanje je s položaja predčasno odneslo Korošca ter mu, ker je zadeva prišla na sodišče, skupaj z Vinkom Stoplovškom prineslo še pogojno kazen.

Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Zreško podjetje je leta 2019 prejelo sodbo celjskega višjega sodišča, da mora šmarskemu Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov ter zamudne obresti in pravdne stroške. Skupina petih malih delničarjev znova opozarja, da naj bi Unior zaradi izgubljenih tožb ter s tem povezanih neugodnih zunaj sodnih poravnav družbi Rhydcon, odvetnikom in sodiščem plačal približno 4 milijone evrov. »Na podlagi pravnomočnih odločb je treba takoj ukrepati, preden primer zastara,« navajajo mali delničarji in predlagajo, naj skupščina delničarjev imenuje posebnega revizorja, ki bo najkasneje do septembra pregledal vsa dejanja takratnega vodstva in nadzornega sveta. Imenuje naj tudi pooblaščenca, ki bi glede na ugotovitve revizorja vložil tožbo za povrnitev škode. 

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. julij 2021 Stran: 5

Podjetja delijo lanske dobičke

Čeprav bo v prihodnjih tednih še kar nekaj sej skupščin, se je večina lastnikov tistih podjetij, kjer si običajno delijo dobiček, že sestala. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot so jo predlagali uprave in nadzorni sveti, želje malih delničarjev pa so ostale neuslišane. Najvišje dividende so po pričakovanju izplačali v celjski cinkarni, brez njih so tudi letos ostali lastniki Uniorja. 

Največ dobička so si tudi letos izplačali delničarji Cinkarne Celje. Konec junija so za vsako svojo delnico dobili 21 evrov bruto dividende. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer lastnikom predlagala, naj se letos odločijo za izplačilo nižje dividende, kot je bila izplačana lani in še nekaj let prej. Znašala naj bi 11 evrov na delnico. Temu je nasprotovalo Društvo Mali delničarji Slovenije, ki je menilo, da bi morala bruto dividenda na delnico spet znašati 17 evrov. Svoj predlog je utemeljevalo z dobrim in s stabilnim poslovanjem ter z dejstvom, da je cinkarna lani še povečala presežek denarnih sredstev in je konec leta imela na računu malo manj kot 42 milijonov evrov. Na koncu so lastniki na seji sprejeli predlog enega od malih delničarjev, družbe Envestor, ter za izplačilo dividend namesto predvidenih 8,6 milijona evrov porabili skoraj celoten bilančni dobiček v višini 16,5 milijona evrov.

Podobno se je zgodilo tudi na seji skupščine tovarne kmetijski strojev Sip iz Šempetra. Delničarji so si izplačali malo manj kot milijon evrov bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta v celoti znašal 10,4 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico je znašala 2,4 evra. To je dvakrat več, kot je predlagal upravni odbor družbe, a je potem na seji obveljal nasprotni predlog šentjurskega podjetja Lafin. Tudi v Sipu so mali delničarji predlagali, naj podjetje lastnikom razdeli več dobička - bruto dividenda na delnico bi po njihovem morala znašati 8 evrov, kar bi pomenilo zmanjšanje bilančnega dobička za 3,2 milijona evrov, vendar na seji o tem predlogu niso glasovali.

V Cetisu letos dividend sploh niso nameravali izplačati. Upravni odbor družbe je namreč predlagal, naj bilančni dobiček, ki je konec minulega leta znašal 5,7 milijona evrov, ostane nerazporejen. Vendar sta na seji skupščine državna kapitalska družba in SDH, ki sta lastnika malo več kot 15 odstotkov Cetisa, vložila nasprotni predlog. Prepričana, da izplačilo dividend ne bi ogrozilo poslovanja in načrtovanih naložb, sta predlagala, naj podjetje delničarjem nameni 400 tisoč evrov. Takšen njun predlog je bil na seji sprejet, bruto dividenda na delnico je znašala 2 evra.

V Kovintradu več kot lani Prejšnji teden so o delitvi dobička odločali tudi na seji skupščine celjskega Kovintrada. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi iz bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 7 milijonov evrov, delničarjem izplačali 231 tisoč evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 1,80 evra, kar je več kot lani. Takšen predlog je bil z večino na seji tudi sprejet, zato delničarji niso odločali o predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je želelo, da bi Kovintrade letos med svoje lastnike razdelil kar 3,5 milijona evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 27 evrov. Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v s Kovintradom povezanem podjetju Liko iz Liboj. Zanje so namenili 74.600 evrov od skupno 5,7 milijona evrov bilančnega dobička. V Uniorju spet brez dividend

Brez dividend so tako kot lani letos ostali lastniki zreškega Uniorja. Čeprav je podjetje lani poslovalo z izgubo, ki je znašala 7,9 milijona evrov, ter rezerviralo 3,1 milijona evrov za razvoj novih tehnološko zahtevnih strojev, mu je ob koncu leta ostalo še 5,9 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj tudi letos bilančni dobiček ostane nerazporejen, lastniki pa so na seji skupščine njun predlog sprejeli. Unior bi v primeru izplačila dividend moral državi vrniti 3,8 milijona evrov koronske pomoči, zapletlo bi se tudi z bančnim posojilom, ki ga je najel pred petimi leti. Lani je z bankami sklenil dogovor o odložitvi plačila glavnice do 31. maja 2022, ki med drugim prepoveduje izplačilo dividend. Če bi kršil to določilo, odlog ne bi več veljal.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 17. avg.. 2018 Stran: 2

Turistična strategija Država še ne ve, kako bo oblikovala turistični holding - Odločitev bo v rokah nove vlade

Ljubljana - SDH konec avgusta pričakuje finančno analizo družb, ki naj bi bile del državnega turističnega holdinga. A takrat bo tudi rok za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup Istrabenza Turizma, ki bi prav tako moral biti del tega holdinga. DUTB, SDH in ministrstvo za finance še nimajo rešitve za njegov prevzem.

Strategija razvoja slovenskega turizma, kot je znano, predvideva oblikovanje turistične divizije pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH), v kateri naj bi bilo osem turističnih družb. To so, kot smo že razkrili v Delu, Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Istrabenz Turizem, Hit, Adria Turistično podjetje, Terme Olimia, Thermana in Uniorjeva turistična družba Unitur. SDH je zato zunanjemu izvajalcu že naročil finančno analizo teh družb, na podlagi katere bo nato pripravil koncept razvoja izbranih turističnih družb.

Prevzem Bernardina

A medtem postopki, povezani s temi družbami, na trgu tečejo svojo pot. Stečajna upraviteljica holdinga NFD Irena Lesjak je ločitvene upnike pozvala k prevzemu 66-odstotnega deleža, ki ga ima holding NFD v Hotelih Bernardin. Ta prevzem delnic, s katerimi bo Sava, ki je že delničarka Bernardina, postala 37,7-odstotna lastnica te družbe, Družba za upravljanje bank (DUTB) 35-odstotna lastnica, Gorenjska banka pa devetodstotna lastnica, bo predvidoma končan septembra. Sava bo morala v nadaljevanju objaviti prevzemno ponudbo, ki pa je DUTB kot povezana oseba ne bo mogla sprejeti.

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 07. jun.. 2018 Stran: 5

Delničarji družbe Unior so na skupščini sprejeli predlagani sklep, da bilančni dobiček leta 2017 v višini nekaj manj kot 437.000 evrov ostane nerazporejen, so sporočili iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS). Bilančni dobiček je sestavljen iz čistega dobička v višini 4,05 milijona evrov in dolgoročno odloženih stroškov razvijanja v višini 3,62 milijona evrov.

Časnik: Delo Avtorja: Blaž Račič, Brane Piano Datum: 11. apr.. 2018 Dan: Sreda Država: Slovenija Doseg: 141.000 Stran: 11 Površina: 174 cm2

Prodaja Neuradno: kupnina med enim in 1,5 milijona evrov Janša prevzel še za tri do štiri milijone evrov dolgov do Uniorja

ZREČE, CERKLJE NA GORENJSKEM - Alpska investicijska družba (AID) v lasti gorenjskega podjetnika Janeza Janše je po štirih mesecih zapletov in podaljševanja roka zreškemu Uniorju le plačala kupnino za 98,56-odstotni lastniški delež v RTC Krvavec.

Prenos delnic na novega lastnika so v Centralni klirinško-depotni družbi izvedli že v ponedeljek. Višine kupnine v Uniorju niso razkrili, po neuradnih informacijah naj bi se s poslom Unior bilančno razdolžil za do pet milijonov evrov, saj naj bi Janša za Krvavec plačal med enim in poldrugim milijonom evrov ter prevzel za tri do štiri milijone evrov dolgov Krvavca do Uniorja.

RTC Krvavec je bil po pogodbi s konzorcijem bank, upnic Uniorja, opredeljen za poslovno nepotrebno premoženje. S prodajo je Unior izpolnil še eno izmed zavez do bank upnic v skladu s sindicirano kreditno pogodbo iz leta 2016.

Delavci RTC Krvavec so februarja z javnim pismom podvomili o Janševih načrtih z rekreacijsko-turističnim središčem. RTC Krvavec »po spremembi lastništva ne bo poslovala kot dober gospodar in ne bo dosegala pozitivnega poslovanja, kaj šele rasti in razvoja«, so opozarjali. Pred enim mesecem je z mesta direktorja odstopil Srečko Retuznik, ki pred tem ni hotel podpisati kreditne pogodbe z banko Intesa Sanpaolo, ki je bila del dogovora med Uniorjem in Janševo družbo. V Uniorju so po Retuznikovem odstopu preklicali skupščino RTC Krvavec, na kateri bi za podpis kreditne pogodbe imenovali še prokurista.