Unior

Luka Koper – rekordni rezultati z rekordnim stroškom na zaposlenega

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

 

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016


 

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

 

                 
 

Družba

Število zaposlenih na dan 31.12.2015

Stroški dela kumulativni (v EUR)

Mesečni strošek na zaposlenega

Razlika v primerjavi z Luko Koper

Delež (v %) delavcev z univerzitetno izobrazbo

Vir LP (stran)

 
 

Luka Koper

1.040

48.075.673,00

3.852,22 €

-

26,51

234

 
 

Banka Koper

754

28.469.000,00

3.146,44 €

687,34 €

ni podatka

85, 104

 
 

Telekom Slovenije

3.803

130.215.000,00

2.853,34 €

980,45 €

33

9, 132, 133, 202

 
 

Krka

10.564

323.419.000,00

2.551,27 €

1.282,52 €

54,8

106, 157

 
 

Slovenske železnice

8.069

243.961.000,00

2.519,53 €

1.314,26 €

ni podatka

37, 117

 
 

Cinkarna Celje

955

28.419.832,00

2.479,92 €

1.353,87 €

13,6

6, 57

 
 

RTV Slovenija

1.948

56.205.000,00

2.404,39 €

1.429,40 €

44,25

17, 104

 
 

DARS

1.242

35.832.067,00

2.404,19 €

1.429,59 €

26,4 (VI - VIII)

17, 41

 
 

Unior

2.103

59.952.489,00

2.375,67 €

1.458,11 €

10,01

3, 136

 
 

Prva Group

116

3.162.577,00

2.271,97 €

1.561,82 €

ni podatka

18, 50

 
 

Zavarovalnica Triglav

5.379

142.787.896,00

2.212,12 €

1.621,67 €

36,01

7, 58

 
 

KD Group

1.282

32.674.000,00

2.123,89 €

1.709,89 €

47,8 (VI - VIII)

33, 49, 51

 

 

SavaRe

2.488

59.557.283,00

1.994,82 €

1.838,97 €

35,9

97, 209

 

 

Gorenje

10.617

231.362.000,00

1.815,97 €

2.017,81 €

ni podatka

14, 134

 
 

Istrabenz

505

10.395.960,00

1.715,50 €

2.118,28 €

15 (cca. prečitano z grafa)

5, 52, 101

 
 

Intereuropa

1.370

25.213.000,00

1.533,64 €

2.300,15 €

35,9 (VI - VIII)

5, 121

 
 

Petrol

4.068

65.139.674,00

1.334,39 €

2.499,39 €

20,84

65, 146

 
 

Mercator

22.922

256.848.000,00

933,78 €

2.900,01 €

7

8, 81, 141

 
 

Finance (AJPES - leto 2014)

90

3.316.740,00

3.071,06 €

762,73 €

54

7,8, 26

 
 

Dnevnik (AJPES - leto 2014)

166

5.201.080,00

2.610,98 €

1.222,80 €

40,36

18, 58

 
 

Vir: Revidirana letna poročila družb.

 
 

 

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Unior zmanjšuje svojo preteklo izgubo – skupna prodaja večinskega paketa Uniorja

Delničarji Uniorja, d.d. so se na redni letni skupščini seznanili s poslovanje Uniorja v letu 2015. Bilančna izguba je ob koncu leta 2015 znašala 19.601.340,63 EUR in se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšala za slabih 6 milijonov EUR, sicer pa je družba poslovala pozitivno in je v letu 2015 zabeležila 3,6 milijona EUR dobička. Bilančni dobiček je tako skoraj za 40 % večji kot v letu 2014, ko je le ta znašal 2,2 milijona EUR. Uprava in NS sta prejela razrešnico za delo v preteklem letu, revizijo leta 2016 pa bo opravljala družba Deloitte revizija. Pooblaščenca Društva MDS sta zastopala več kot 5 % osnovnega kapitala družbe, kar je ob 70 % prisotnosti na sami skupščini predstavljalo več kot 7 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana in Zreče, 8. junij 2016


 

Podpisan sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe Unior, d.d.

Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju SDH), ALPEN Invest, družba za upravljanje investicijskih skladov, d. d., in Zavarovalnica Triglav, d. d., ter ločeno (v skladu z veljavno zakonodajo) Kapitalska družba, d. d. in SDH, ki kot imetniki skupaj razpolagajo s 1.560.670 rednimi imenskimi kosovnimi delnicami družbe UNIOR Kovaška industrija, d. d. (oznaka UKIG) in katerih delež skupaj predstavlja 54,98 % osnovnega kapitala te družbe, so dne 9. 5. 2016 podpisali "Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe UNIOR Kovaška industrija, d. d."

V okviru odbora malih delničarjev Uniorja pri Društvu MDS, ki ga vodi Vladimir Ložak smo uspeli združiti moči 322 delničarjev Uniorja, ki imajo v lasti 8,50 % osnovnega kapitala družbe in si bomo prizadevali, da se podpisanemu prodajnemu sporazumu pridružimo tudi mali delničarji.

Skupščina Uniorja soglasno potrdila revizorja

Danes je v Zrečah potekala izredna skupščina družbe Unior, d.d., na kateri so delničarji obravnavali le eno točko dnevnega reda in sicer imenovanje revizorja za leto 2013. Potem ko je Uprava umaknila točko o imenovanju revizorja iz redne skupščine, ki je potekala 17. julija, so danes delničarji soglasno potrdili revizorja za leto 2013 in sicer Deloitte revizijo, d.o.o. Ljubljana. Na skupščini je sicer bilo prisotnih 65 % osnovnega kapitala, od tega sta pooblaščenca Društva MDS zastopala kar 4,5 % delničarjev.
 
Zreče, 21. avgust 2013

Skupščina Uniorja ni odločala o umiku z borze

Na današnji 17. skupščini družbe Unior, d.d., so se delničarji seznanili z Letnim poročilom za leto 2012, podelili razrešnico Nadzornemu svetu (NS) in dvema članoma Uprave, med tem ko nekdanji predsednik Uprave, Gorazd Korošec ni prejel razrešnice. Izvoljeni so bili tudi 4 novi člani NS in sicer Franc Dover, Branko Pavlin, Marko Pahor in Drago Rabzelj. Sicer bodo delničarji v avgustu imeli še eno skupščino, saj naj bi družba pozabila uvrstiti točko o imenovanju revizorja, hkrati pa delničarji niso odločali niti o predlaganem umiku iz borze. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 4,3 % prisotnega kapitala.

 

Zreče, 17. julij 2013


 

Finančno prestrukturiranje za 142 milijonov kreditov

Družba Unior ima za več kot 142 milijonov EUR kreditov, zato se z bankami upnicami dogovarja za sklenitev reprogramov ter ustreznega načrta prestrukturiranja, ki predvideva, da bo Unior svojo izpostavljenost zmanjšal na 125 milijonov EUR do leta 1016 in na 71 milijonov EUR do leta 2019.

Generalna pogodba med družbo in bankami naj bi čakala zgolj še na eno od bank upnic, med tem ko naj bi ostale banke že pristale na zaveze, ki so opredeljene v pogodbe. Med drugim se je družba Unior zavezala, da bo v prihodnjih letih povišala prihodke od prodaje in sicer v letu 2013 na 165 milijonov, leta 2014 na 177 milijonov, leta 2015 na 182 milijonov in leta 2016 na 190 milijonov EUR prihodkov od prodaje.

Za Upravo, ki jo od konca leta 2012 vodi Darko Hrastnik in pa za člana Uprave, Branka Bračka, bodo prihodnji meseci odločilni, saj je družba v leto 2012 ustvarila več kot 15 milijonov EUR izgube, kjer izguba iz poslovanja znaša 3,8 milijonov EUR, med tem ko je preostanek izgube vezan na slabitve naložb. Kljub temu je družba v prvem kvartalu leta 2013 poslovala skladno z začrtanimi kriteriji in dosegla rast prihodkov na večini segmentov.

 

Umik iz borze umaknjen iz dnevnega reda, revizija pozabljena!?

Uprava družbe je že pred skupščino umaknila dve točki dnevnega reda in sicer predlog o umiku iz borze in pa točko o imenovanju revizorja za leto 2013.

Slednja namreč na prvotnem sklicu ni bila uvrščena na dnevni red, zatem pa je Uprava kar sama razširila dnevni red z točko o imenovanju revizorja. Zaradi slednje napake bodo družbi nastali dodatni stroški, saj bo v avgustu potekala dodatna skupščina, ki bo odločala o imenovanju revizorja.

Prav tako je Uprava umaknila z dnevnega reda predlog o umiku delnic iz borze, predvsem zaradi pomanjkanja zanimanja za delnico Uniorja in pa zaradi zmanjšanja stroškov (obrazložitev v sklicu skupščine). Ko je Uprava objavil umik točke dnevnega reda je sledila obrazložitev, da bi predlog umika lahko ogrozil načrt finančnega prestrukturiranja, saj naj bi določene banke nenadoma začele nasprotovati umiku iz borze, čeprav naj bi umik iz borze bil zapisan tudi v Generalni pogodbi med družbo in bankami.

Ne glede na potek dogodkov, v Društvu MDS pričakujemo, da bo v bodoče morebiten predlog za umik delnic iz borze pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo, kar pomeni da bo delničarjem na transparenten način pojasnjen tudi postopek umika, odnosno odpravnina za tiste, ki bi umiku iz borze nasprotovali.

 

Podeljena razrešnica, proti prejšnjemu predsedniku v teku kazenski postopek

Unior

Datum skupščine: 
05.07.2023 - 12:00
Naslov: 
v Zeleni dvorani hotela Atrij v Zrečah.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Skupščina se seznani s predstavitvijo letnega poročila za leto 2022 in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2022 ter poročilo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta za poslovno leto 2022 Uporaba bilančnega dobička za poslovno leto 2022 in podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Predlog za odpoklic člana nazornega sveta družbe dr. Tomaža Subotiča. Imenovanje člana nadzornega sveta družbe Unior d.d. Posebna revizija v zadevi Rhydcon d.o.o. – imenovanje posebnega revizorja in pooblaščenca delničarjev družbe Unior d.d. Predčasno prenehanje mandata članice nadzornega sveta družbe Unior d.d. Imenovanje člana nadzornega sveta družbe Unior d.d. Odpoklic članice nadzornega sveta Unior, d.d., ga. Andreje Potočnik in odpoklic člana nadzornega sveta Unior, d.d., g. Franca Dovra. Imenovanje člana nadzornega sveta družbe Unior, d.d.

Nadzorniki na nakovalu malih delničarjev

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 22. junij 2023 Stran: 5  

Se nadzornemu svetu Uniorja obetajo spremembe? Nadzorniki na nakovalu Društva malih delničarjev Slovvnije. Društvo ima v lasti eno samo delnico Uniorja, Stankovič pa je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021. Mali delničarji tudi predlagajo, naj skupščina sprejme sklep o odpoklicu Franca Dovra, ki je predsednik nadzornega sveta, in članice Andreje Potočnik.

Predlagajo odpoklic Dovra in Potočnikove

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila skupaj s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija leta 2021. Njihovo imenovanje je dvignilo kar nekaj prahu. Dover, sicer direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila v prejšnji vladi tesna sodelavka takratnega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev je želela, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, kapitalska družba in nekaj drugih.

Vse kaže, da bo seja skupščine delničarjev Uniorja, ki bo čez dva tedna, ena najbolj burnih doslej. Na zahtevo petih malih delničarjev je uprava morala dnevni red seje razširiti z njihovimi predlogi, ki so večinoma povezani z nadzornim svetom. Če bodo drugi delničarji podprli njihove predloge, bo nadzorni svet Uniorja, vsaj pri tistih članih, ki zastopajo kapital, doživel veliko spremembo. Mali delničarji so od uprave tudi zahtevali, da je na sejo znova uvrstila »zadevo Rhydcon«. Če vodstvo zreške družbe ne bi razširilo dnevnega reda, ki ga je objavilo 2. junija, bi mali delničarji, tako so vsaj napovedali, zahtevali sklic izredne seje. 

Predlog o spremembah v nadzornem svetu je najverjetneje odziv na napoved sedanjih nadzornikov, da bodo na seji skupščine predlagali odpoklic Tomaža Subotiča iz nadzornega sveta družbe. Očitajo mu trgovanje z delnicami podjetja v obdobju, ko tega ne bi smel početi. Skupina petih malih delničarjev, ki ]o sestavljajo Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mali delničarji Slovenije (skupaj imajo nekaj več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja), zdaj predlaga, naj lastniki Subotiča potem, ko bodo najprej odločali o njegovem odpoklicu, znova imenujejo za člana nadzornega sveta za obdobje štirih let. S tem se predlogi petih malih delničarjev, poveza nih z nadzornim svetom, še ne končujejo. V začetku junija je odstop napovedala Simona Razvornik Škofič, ki v nadzornem svetu zastopa Slovenski državni holding, največjega posamičnega lastnika zreške družbe. 

Mali delničarji namesto nje predlagajo izvolitev Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slomalih delničarjev. Napast je lani odstopil, lastniki pa so namesto njega v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. Skupina malih delničarjev kot razlog za odpoklic Franca Dovra in Andreje Potočnik navaja tri razloge. Po njihovem sta odgovorna, da Unior še ni sprožil postopkov za pregled poslov, povezanih s podjetjem Rhydcon, ter za povrnitev škode, ki naj bi pri tem nastala. Očitajo jima tudi preveliko pasivnost ob okoljski nesreči oktobra lani, ko je iz enega od obratov Uniorja prišlo do izpusta par v okolico, in da sta kot člana nadzornega sveta opustila dolžni nadzor nad financiranjem Uniorja.

Podjetje je, navajajo mali delničarji, do zadnjega trenutka čakalo na dogovor z bankami o refinanciranju posojil. Posledica tega naj bi bile večje obveznosti oziroma višja skupna obrestna mera. Mali delničarji namesto Potočnikove in Dovra za člana nadzornega sveta predlagajo Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel, in dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Spet o Rhydconu

Na zahtevo malih delničarjev bodo na seji skupščine govorili tudi o »zadevi Rhydcon«, ki je bila že na dnevnem redu lanske seje. Naj ponovimo, da sega zgodba, povezana z družbo Rhydcon, dobro desetletje nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Takratni predsednik uprave Gorazd Korošec je prepričal direktorja Rhydcona Vinka Stoplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stoplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice v zelo kratkem času lahko prodal drugemu Uniorjevemu prijateljskemu podjetju, kar pa se ni zgodilo. Ker je Rhydcon, ki je bil takrat hčerinska družba Uniorja, vse težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Takšno ravnanje je s položaja predčasno odneslo Korošca ter mu, ker je zadeva prišla na sodišče, skupaj z Vinkom Stoplovškom prineslo še pogojno kazen.

Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Zreško podjetje je leta 2019 prejelo sodbo celjskega višjega sodišča, da mora šmarskemu Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov ter zamudne obresti in pravdne stroške. Skupina petih malih delničarjev znova opozarja, da naj bi Unior zaradi izgubljenih tožb ter s tem povezanih neugodnih zunaj sodnih poravnav družbi Rhydcon, odvetnikom in sodiščem plačal približno 4 milijone evrov. »Na podlagi pravnomočnih odločb je treba takoj ukrepati, preden primer zastara,« navajajo mali delničarji in predlagajo, naj skupščina delničarjev imenuje posebnega revizorja, ki bo najkasneje do septembra pregledal vsa dejanja takratnega vodstva in nadzornega sveta. Imenuje naj tudi pooblaščenca, ki bi glede na ugotovitve revizorja vložil tožbo za povrnitev škode. 

 

UNIOR Kovaška industrija

Datum skupščine: 
08.12.2022 - 12:00
Naslov: 
v Rdeči dvorani hotela Atrij v Zrečah, Cesta na Roglo 15.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Predčasno prenehanje mandatov nadzornega sveta. Imenovanje člana nadzornega sveta. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic.

Denarnice so si najbolj napolnili lastniki Cinkarne

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. julij 2021 Stran: 5

Podjetja delijo lanske dobičke

Čeprav bo v prihodnjih tednih še kar nekaj sej skupščin, se je večina lastnikov tistih podjetij, kjer si običajno delijo dobiček, že sestala. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot so jo predlagali uprave in nadzorni sveti, želje malih delničarjev pa so ostale neuslišane. Najvišje dividende so po pričakovanju izplačali v celjski cinkarni, brez njih so tudi letos ostali lastniki Uniorja. 

Največ dobička so si tudi letos izplačali delničarji Cinkarne Celje. Konec junija so za vsako svojo delnico dobili 21 evrov bruto dividende. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer lastnikom predlagala, naj se letos odločijo za izplačilo nižje dividende, kot je bila izplačana lani in še nekaj let prej. Znašala naj bi 11 evrov na delnico. Temu je nasprotovalo Društvo Mali delničarji Slovenije, ki je menilo, da bi morala bruto dividenda na delnico spet znašati 17 evrov. Svoj predlog je utemeljevalo z dobrim in s stabilnim poslovanjem ter z dejstvom, da je cinkarna lani še povečala presežek denarnih sredstev in je konec leta imela na računu malo manj kot 42 milijonov evrov. Na koncu so lastniki na seji sprejeli predlog enega od malih delničarjev, družbe Envestor, ter za izplačilo dividend namesto predvidenih 8,6 milijona evrov porabili skoraj celoten bilančni dobiček v višini 16,5 milijona evrov.

Podobno se je zgodilo tudi na seji skupščine tovarne kmetijski strojev Sip iz Šempetra. Delničarji so si izplačali malo manj kot milijon evrov bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta v celoti znašal 10,4 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico je znašala 2,4 evra. To je dvakrat več, kot je predlagal upravni odbor družbe, a je potem na seji obveljal nasprotni predlog šentjurskega podjetja Lafin. Tudi v Sipu so mali delničarji predlagali, naj podjetje lastnikom razdeli več dobička - bruto dividenda na delnico bi po njihovem morala znašati 8 evrov, kar bi pomenilo zmanjšanje bilančnega dobička za 3,2 milijona evrov, vendar na seji o tem predlogu niso glasovali.

V Cetisu letos dividend sploh niso nameravali izplačati. Upravni odbor družbe je namreč predlagal, naj bilančni dobiček, ki je konec minulega leta znašal 5,7 milijona evrov, ostane nerazporejen. Vendar sta na seji skupščine državna kapitalska družba in SDH, ki sta lastnika malo več kot 15 odstotkov Cetisa, vložila nasprotni predlog. Prepričana, da izplačilo dividend ne bi ogrozilo poslovanja in načrtovanih naložb, sta predlagala, naj podjetje delničarjem nameni 400 tisoč evrov. Takšen njun predlog je bil na seji sprejet, bruto dividenda na delnico je znašala 2 evra.

V Kovintradu več kot lani Prejšnji teden so o delitvi dobička odločali tudi na seji skupščine celjskega Kovintrada. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi iz bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 7 milijonov evrov, delničarjem izplačali 231 tisoč evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 1,80 evra, kar je več kot lani. Takšen predlog je bil z večino na seji tudi sprejet, zato delničarji niso odločali o predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je želelo, da bi Kovintrade letos med svoje lastnike razdelil kar 3,5 milijona evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 27 evrov. Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v s Kovintradom povezanem podjetju Liko iz Liboj. Zanje so namenili 74.600 evrov od skupno 5,7 milijona evrov bilančnega dobička. V Uniorju spet brez dividend

Brez dividend so tako kot lani letos ostali lastniki zreškega Uniorja. Čeprav je podjetje lani poslovalo z izgubo, ki je znašala 7,9 milijona evrov, ter rezerviralo 3,1 milijona evrov za razvoj novih tehnološko zahtevnih strojev, mu je ob koncu leta ostalo še 5,9 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj tudi letos bilančni dobiček ostane nerazporejen, lastniki pa so na seji skupščine njun predlog sprejeli. Unior bi v primeru izplačila dividend moral državi vrniti 3,8 milijona evrov koronske pomoči, zapletlo bi se tudi z bančnim posojilom, ki ga je najel pred petimi leti. Lani je z bankami sklenil dogovor o odložitvi plačila glavnice do 31. maja 2022, ki med drugim prepoveduje izplačilo dividend. Če bi kršil to določilo, odlog ne bi več veljal.

UNIOR Kovaška industrija

Datum skupščine: 
05.06.2019 - 12:00
Naslov: 
v Modri dvorani hotela Atrij, Cesta na Roglo 15 v Zrečah.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Predstavitev letnega poročila in poročila nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2018 ter informacija o prejemkih članov organov vodenja in nadzora, Uporaba bilančnega dobička za poslovno leto 2018 in podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu, Imenovanje revizijske družbe za poslovna leta 2019, 2020 in 2021.

Trije scenariji za Istrabenz Turizem

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 17. avg.. 2018 Stran: 2

Turistična strategija Država še ne ve, kako bo oblikovala turistični holding - Odločitev bo v rokah nove vlade

Ljubljana - SDH konec avgusta pričakuje finančno analizo družb, ki naj bi bile del državnega turističnega holdinga. A takrat bo tudi rok za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup Istrabenza Turizma, ki bi prav tako moral biti del tega holdinga. DUTB, SDH in ministrstvo za finance še nimajo rešitve za njegov prevzem.

Strategija razvoja slovenskega turizma, kot je znano, predvideva oblikovanje turistične divizije pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH), v kateri naj bi bilo osem turističnih družb. To so, kot smo že razkrili v Delu, Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Istrabenz Turizem, Hit, Adria Turistično podjetje, Terme Olimia, Thermana in Uniorjeva turistična družba Unitur. SDH je zato zunanjemu izvajalcu že naročil finančno analizo teh družb, na podlagi katere bo nato pripravil koncept razvoja izbranih turističnih družb.

Prevzem Bernardina

A medtem postopki, povezani s temi družbami, na trgu tečejo svojo pot. Stečajna upraviteljica holdinga NFD Irena Lesjak je ločitvene upnike pozvala k prevzemu 66-odstotnega deleža, ki ga ima holding NFD v Hotelih Bernardin. Ta prevzem delnic, s katerimi bo Sava, ki je že delničarka Bernardina, postala 37,7-odstotna lastnica te družbe, Družba za upravljanje bank (DUTB) 35-odstotna lastnica, Gorenjska banka pa devetodstotna lastnica, bo predvidoma končan septembra. Sava bo morala v nadaljevanju objaviti prevzemno ponudbo, ki pa je DUTB kot povezana oseba ne bo mogla sprejeti.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.