Sava

Skrita likvidnostna sredstva

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.


Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.

Hoteli Bernadin - zavod za zaposlovanje kadrov iz Save?

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 12. 2013 Stran: 9

Sinergija po Savino Kranjska družba ima majhen lastniški delež, vendar glavno besedo v portoroškem turizmu, zato pospravlja kadre

Portorož - Ko v portoroškem turizmu slišijo za besedo sinergija, jim gredo dlake pokonci, saj se dobro spomnijo, kam so jih pripeljale te besede, ki jih je pred desetletjem pogosto uporabljal Igor Bavčar. Se v portoroških Hotelih Bernardin res dogaja kadrovska čistka, v kateri odstavljajo stare, pravijo jim »Vojničeve«, kadre in nameščajo »Savine«?


Vprašanje o sinergiji in čistkah je vzniknilo minule dni, potem ko se je najprej zgodila zamenjava v vrhu Hotelov Bernardin in prejšnji teden še v vrhu Istrabenza Turizem. Nekaterim zaposlenim iz Skupine Hoteli Bernardin so se neusmiljeni kadrovski posegi uprli. »Odpustili so deset redno zaposlenih in zaposlili vsaj 15 novih. To pomeni, da varčevanje in racionalizacija nista razlog za odpuščanje,« nam je povedal nekdo od zaposlenih, ki so mu prekinili redno zaposlitev. Lani in letos so odšli: Daniel Koželj, direktor nabave, Zoran Lapov, izvršni direktor operative, Mirko Pire, direktor hotela Histrion, Samo Valič, direktor investicij, Irena Dežjot, vodja hotela Metropol, Stane Marchiotti, direktor Metropola Resort, Radovan Mikuletič, pomočnik uprave za finance ... Zdaj napovedujejo, da naj bi za direktorja marketinga pripeljali nekoga iz Hrvaške, sedanji direktor Borut Fakin pa bo ostal le vodja prodaje.

NFD čaka soglasje Banke Slovenije

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 11. 2013 Stran: 10

Konverzija ali stečaj Bo bankam dovolila vstopiti v lastništvo holdinga?

Ljubljana - Ce se Banka Slovenije ne bo strinjala s pretvorbo terjatev Abanke, Gorenjske banke in Banke Celje v lastniški delež holdinga NFD, bo v stečaju končal še eden od domačih finančnih holdingov, je opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. 


Holding NFD velja za enega od finančnih holdingov, ki v zadnjem času pospešeno prodajajo svoje premoženje. Skupaj je v zadnjih dveh letih zmanjšal svojo izpostavljenost do bank za približno 32 milijonov evrov naložb, vendar to ni rešilo holdinga, ki je že nekaj mesecev kapitalsko neustrezen. Uprava holdinga je zato na junijski skupščini lastnikom in upnikom predlagala, naj kapitalsko ustreznost zagotovijo tudi s pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže; delničarji so predlog potrdili z večino glasov, a je za zdaj ostalo zgolj pri skupščinskem sklepu, saj mora zeleno luč načrtovani dokapitalizaciji po novem prižgati tudi Banka Slovenije.

»Po našem mnenju je vstop upnikov v lastniški kapital najboljša rešitev za delničarje in upnike holdinga. Kako bo odločila Banka Slovenije, ne bi hotel ugibati, bomo pa upoštevali voljo regulatorja, kakršna ta že bo,« je poudaril predsednik uprave holdinga NFD Miran Kraševec ki je razloge za reševanje holdinga že predstavila na Banki Slovenije. Pisni poziv, naj BS čim prej odloči o usodi holdinga NFD, je prejšnji teden na njenega guvernerja naslovilo tudi društvo Mali delničarji Slovenije.

Dukat stoodstotni lastnik Ljubljanskih mlekarn

Medij: In Store Avtorji: Unknown Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 10. 2013 Stran: 10

Hrvaško podjetje Du kat je pod patronatom francoskega Lactalisa glede Ljubljanskih mlekarn izvedlo postopek, s katerim so vse delnice manjšinskih delničarjev tega podjetja prenesli na Dukat. Kot so zapisali. je bil prenos delnic urejen v skladu z odredbami Zakona o trgovinskih društvih Republike Slovenije. Dukat je tako postal lastnik 4,381.933 delnic Ljubljanskih mlekarn, kar predstavlja 1 00 % osnovnega kapitala Ljubljanskih mlekarn.

Znano je že, da je Dukat sredi leta prevzel večinski, 50,3% delež v Ljubljanskih mlekarnah od NFD Holdinga, Factor Banke, iMutnal Funda, KD Delniški Dohodkovni, Banke KD in Save. Potem je Dukat nastopili z obvezujočo ponudbo za odkup delnic ljubljanskega podjetja in pri tem postopku dobil dodatnih 46,23 % delnic, kar je pomenilo, da je imel že od druge polovice meseca maja skupno 96,52 % delnic. Skupščina Ljubljanskih mlekarn je v začetku avgusta v skladu s slovenskimi zakoni sprejela odločitev o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na Dukat.

"Cerkev je upala, da jo bo rešil svetovalec blizu Pahorjeve vlade"

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Delničarji: Plača uprave previsoka

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2013 Stran: 8

Istrabenz Sava ima tri člane v nadzornem svetu

Ljubljana - Kranjska Sava je še trdneje zavladala v nadzornem svetu koprskega Istrabenza. Na včerajšnji skupščini je v nadzorni svet holdinga imenovala še člana svoje uprave Miho Resmana, s čimer ima Sava (16,32-odstotna lastnica) v nadzornem svetu Istrabenza zdaj tri predstavnike kapitala od štirih.

Potem ko je skupaj z zamejsko družbo KB 1909 lani od Petrola odkupila tretjinski delež Istrabenza, se je kmalu zasidrala tudi v njegovem nadzornem svetu. Njegov predsednik Janez Grošelj sicer prihaja iz Petrola, a ta ni več lastnik holdinga.

Med nadzorniki sedita še Desa Katic iz NFD (največja lastnica NFD je Sava) in Franci Strajnar, ki je bil do konca leta 2012 član uprave Save, še vedno pa je nadzornik v Abanki, kjer je največja posamična lastnica prav Sava. Z imenovanjem Resmana Sava torej povsem obvladuje nadzorni svet koprskega holdinga, ki drži roko nad turizmom na Obali.

Mali delničarji, ki so v Istrabenzu izgubili večino premoženja, pa so na skupščini znova izpostavili problematiko nerazumno visokih prejemkov uprave, ki po novem nadzira le še osem zaposlenih in hkrati za delo v odvisnih družbah prejema dodatna nadomestila. Še zlasti jih motijo prejemki predsednika uprave Rudija Grbca, ki je po izračunih malih delničarjev plačan bolje kot marsikateri drug menedžer v državi.

Marn in Grašek v boj za predsedniški stolček

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 06. 2013 Stran: 7

Aerodrom Ljubljana

Nadaljevanje megalomanske investicije v nov potniški terminal bo v veliki meri odvisno od tega, ali bo vodenje nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana prevzel nasprotnik naložbe Peter Grašek ali njen podpornik Peter Marn.

Boj med zagovorniki in nasprotniki gradnje novega potniškega terminala na brniškem letališču, v katerega namerava predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir investirati več kot 54 milijonov evrov, se bo očitno odvil prek nadzornega sveta družbe.

Kot naj resnejša kandidata za prevzem mesta predsednika nadzornega sveta se omenjata Peter Grašek, ki velja za ostrega nasprotnika investicije, in Peter Marn, ki pa bi lahko bil pri zagovarjanju novega terminala v konfliktu interesov. Marn je namreč svetovalec družbe Regal GH, ki upravlja brezcarinsko prodajalno na brniškem letališču in bi ji nov terminal z bistveno večjimi komercialnimi površinami lahko prinesel tudi večje koristi. »Da podpiram projekt, sem povedal že na skupščini, nadzorni svet pa se bo moral s tem vprašanjem še ukvarjati in zbrati vse potrebne informacije,« nam je povedal Marn, ki informacij, da lobira za mesto predsednika nadzornega sveta, ni želel komentirati. Po naših informacijah naj bi Marna podpirali Skobir in oba predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu. Pri imenovanju novega predsednika nadzornega sveta (ustanovna seja bo predvidoma 9. julija) bosta imela tako ključno vlogo Milan Perovič in Nina Mauhler. Kot smo poročali, naj bi slednja v nadzorni svet Aerodroma v dogovoru z malimi delničarji - državni lastniki so bili brez glasovalnih pravic spravil kabinet predsednice vlade, kjer pa so to zanikali.

Marnove tesne vezi z Aerodromom

Najprej kapital, nato objava

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 06. 2013 Stran: 4

Zakon o prevzemih Odbor za gospodarstvo podprl spremembe zakonodaje na tem področju - ATVP opozarja na pomanjkljivosti novele, gospodarstvo jo podpira

Ljubljana - Državni lastniki, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odvzela glasovalne pravice v nekaterih družbah, bodo očitno po novem na skupščinah teh družb lahko glasovali o dokapitalizacijah. Poleg tega prevzemnikom pet let ne bo treba dati prevzemne ponudbe, če bodo prevzemni prag presegli zaradi reševanja podjetja.


To določa novela zakona o prevzemih, ki jo je včeraj podpri odbor za gospodarstvo. ATVP je glasovalne pravice zaradi kršitev zakonodaje vzela državnim lastnikom v Aerodromu Ljubljana, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Pivovarni Laško, Krki, Petrolu, NKBM in Abanki. Po določbah novele bo lahko ATVP državnim lastnikom povrnila glasovalne pravice o tistih skupščinskih sklepih, ki so nujno potrebni za zaščito javnega interesa, kar zajema tudi delovanje ekonomskega sistema torej, denimo, o dokapitalizacijah.

Med nadzorniki Abanke tudi žena nekdanjega ministra

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 05. 2013 Stran: 8

Skupščina Banki se izteka čas v lovu na sveži kapital

Ljubljana - Tudi v Abanki Vipa se pripravljajo na morebitni prenos slabih terjatev banke na DUBT, je po včerajšnji skupščini Abanke povedal njen predsednik uprave Jože Lenič. Nad delom uprave bo po novem bedel devetčlanski NS, največ besede v njem bosta imeli Sava in Gorenjska banka.


Abanka je le ena od domačih bank, ki se v poslovanju spopada z visoko izgubo na račun slabih terjatev. V zadnjih treh letih je banka odpisala že več kot 350 milijonov evrov slabih posojil in tudi včeraj predsednik njene uprave delničarjem ni vlil upanja na hitro izboljšanje poslovanja.

Male delničarje pa je, ne prvič, zanimalo, ali je Abanka že poiskala krivce za slaba posojila, podeljena pred prihodom sedanje uprave, ter proti njim zahtevala kazensko ali odškodninsko odgovornost. Naj vaš molk razumemo, kot da je bilo v preteklem poslovanju banke vse v redu, je Leniča spet pobaral predsednik združenja malih delničarjev MDS Rajko Stankovič.

»Najlažje je odpisovati slabe terjatve in zanje delati rezervacije, breme izgube pa pade na delničarje. Če je bilo v banki vse v redu, povejte to naglas.«

Danes o novih članih NS Abanke

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 05. 2013 Stran: 9

Skupščina V NS znova predlagana Branko Pavlin in Vladimir Mišo Čeplak

Ljubljana - Delničarji Abanke Vipe, v kateri sta glavna delničarja Zavarovalnica Triglav in finančni holding Sava, bodo danes glasovali tudi o novih nadzornikih. Včeraj še ni bilo znano, ali bo na skupščini lahko glasovala tudi Zavarovalnica Triglav, saj nima glasovalnih pravic.


Glavna točka današnje skupščine Abanke Vipe je glasovanje o dveh novih nadzornikih tretje največje domače banke, saj prav danes poteče mandat nekdanjemu predsedniku uprave Dnevnika Branku Pavlinu in pomočniku predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Vladimirju Mišu Čeplaku. V NS Abanke sta bila prvič imenovana leta 2009 in sedanji nadzorni svet predlaga delničarjem, naj oba potrdijo za ponovni štiriletni mandat.

Pri tem velja spomniti, da sta iz NS Abanke že pred časom izstopila Slaven Mičkovič in predstavnik malih delničarjev Andraž Grum. Posledično je v NS Abanke Vipe vse manj nadzornikov iz časov, ko je Abanko obvladovala trojica Triglav-cerkveni Zvon-kranjska Sava; od nekdanje garniture nadzornikov sta pravzaprav ostala le še Pavlin in Čeplak. Poleg njiju so v NS še Andrej Andoljšek (član uprave Save), Andrej Slapar (sedanji šef Zavarovalnice Triglav), Franci Strajnar (Sava), upokojenka Kristina Ana Dolenc in Janko Gedrih (Gorenjska banka). Ker je Sava tudi večinska lastnica Gorenjske banke, ima zdaj v NS Abanke tudi največ besede.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.