Sava

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre.. 18. apr.. 2018

Največjemu srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću se odpira pot do obvladovanja Gorenjske banke, ne da bi mu bilo za to treba plačati en evro kupnine ali pridobiti soglasja regulatorjev, ki jih še vedno nima. To mu lahko uspe na prihajajoči skupščini banke, na kateri lahko sam imenuje njene nove nadzornike.

V zgodbi o naskoku Miodraga Kostića na Gorenjsko banko bi lahko prišlo do novega preobrata.

Po tem, ko njegovi AIK banki v zadnjih mesecih ni uspelo pridobiti dovoljenj regulatorjev za nakup večinskega deleža Gorenjske banke, se namreč Kostiću odpira nova pot do obvladovanja osme največje slovenske banke.

To mu lahko uspe že na prihajajoči skupščini Gorenjske banke. Na njej bodo delničarji odločali o treh novih članih nadzornega sveta. Dvema, Miranu Kalčiču in Gregorju Rovanšku, se izteče mandat. Še eden, Domen Trobec, je že lani odstopil s položaja. Nadzorni svet ima skupaj šest članov.

Kostić lahko zavlada na skupščini

Kdor bo imel glavno besedo pri imenovanju treh novih nadzornikov, bo torej obvladoval Gorenjsko banko.

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 17. apr.. 2018 Stran: 5

SKUPŠČINA SAVE

Na skupščini Save so delničarji srbski Al K banki podaljšali rok za predložitev soglasij srbske in Evropske centralne banke za prevzem Gorenjske banke. Hkrati so zavrnili predlog dokapitalizacije Save. Sveža sredstva je Sava nameravala porabiti za že dlje časa načrtovani prevzem Hotelov Bernardin.

Na včerajšnji skupščini so lastniki Save srbski AIK banki podaljšali rok za predložitev potrebnih dovoljenj za prevzem Gorenjske banke do konca aprila. Takrat se izteče skrajni rok, do katerega bi morala biti na podlagi prodajnega sporazuma prodaja 55 odstotkov delnic Gorenjske banke končana. Za nakup tega paketa delnic je AIK banka, ki ji je v preteklosti uspelo pridobiti že 2l-odstotni lastniški delež Gorenjske banke, pred nekaj meseci oddala najvišjo ponudbo v višini 298 evrov za delnico.

Podaljšek AIK banki predlagali na SDH

Predlog za podaljšek roka so na SDH pod vodstvom predsednice uprave Lidie Glavina utemeljili s tem, da je AIK banka za to zaprosila, da bi bilo v korist Save, da se delnice Gorenjske banke prodajo, saj bi se tako lahko razdolžila, in da je prodaja nujna, ker predstavlja enega od ključnih ukrepov za poplačilo upnikov iz prisilne poravnave leta 2016.

Dovoljenja srbske in Evropske centralne banke (ECB) bi morala AIK banka, tako kot so na januarski skupščini odločili lastniki Save, 37,65-odstotne lastnice Gorenjske banke, predložiti že sredi marca. To se ni zgodilo. Takrat so v srbski centralni banki pojasnili, da AIK banka nima potrebnega soglasja za prevzem Gorenjske banke. Na vprašanje, ali so AIK banki zdaj dovolili prevzem Gorenjske banke, v srbski centralni banki včeraj niso odgovorili. Tako srbska kot Evropska centralna banka sta v preteklosti sicer že soglašali, da AIK banka lahko lastništvo v Gorenjski banki zviša na več kot 50 odstotkov, a se je veljavnost dovoljenja iztekla februarja letos. Poleg Save delnice Gorenjske banke v paketu prodajata še Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Zavarovalnica Triglav.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Datum: Sob, 14. apr.. 2018 Stran: 11

Konsolidacija Državna lastnika in York z različnimi pogledi - Bodo upniki prevzeli delnice Bernardina?

Ljubljana - Skupščina Save v ponedeljek, kot kaže, ne bo podprla 21,7 milijona evrov dokapitalizacije družbe za prevzem Hotelov Bernardin, ki jo je predlagal upravni odbor. Ker so lastniki in upniki Save na različnih bregovih, za zdaj menda ni soglasja niti o dokapitalizaciji Save Turizma.

Slovenski državni holding (SDH), Kapitalska družba (Kad) in sklad York Global Finance Offshore so hkrati lastniki in upniki Save. Kot upniki imajo po naših neuradnih informacijah menda podpisan nekakšen upniški sporazum, po katerem morajo družbe določene odločitve, ki se nanašajo na lastniška vprašanja, torej tudi dokapitalizacijo, sprejemati soglasno in si ne smejo nasprotovati.

Ker je SDH sklenil, da dokapitalizacije Save ne bo podprl, je tako odločil tudi nadzorni svet Kada, čeprav njegova uprava menda podpira dokapitalizacijo Save. To pa menda v slabo voljo spravlja York, ki prav tako podpira zagotovitev svežega kapitala Savi, ki naj bi s tem prevzela Hotele Bernardin. Zaradi tega je, kot smo poročali, že pisal protestno pismo upravi in nadzornikom holdinga.

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 22. mar.. 2018 Stran: 3

GOSPODARSTVO / UPRAVLJANJE DRŽAVNEGA PREMOŽENJA

Ker si nadzorniki niso enotni, kdo od dveh kandidatov naj bi postal tretji član uprave SDH, obstaja možnost, da sploh ne bo imenovan. Med možnimi scenariji se omenja tudi, da bi v upravo presedlal kdo izmed nadzornikov, podobno kot je to storila Lidia Glavina.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo danes odločal o imenovanju tretjega člana uprave. Ker si člani nadzornega sveta pod vodstvom Damjana Beliča niso enotni, katerega od dveh kandidatov, ki sta se uvrstila v ožji izbor, bi imenovali, po neuradnih informacijah obstaja le polovična verjetnost, da bo manjkajoči član uprave sploh imenovan.

V ožji izbor so se uvrstili štirje kandidati, nominaeijska komisija nadzornega sveta SDH pa je nato imenovala dva, o katerih se bo odločalo. Eden od njiju je Dušan Zorko, nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško. Kateri je drugi kandidat, ki se je kvalificiral v sklepno dejanje, ni znano. Se je pa med četverico omenjal Marko Tišma, namestnik predsednika nadzornega sveta SID banke in član nadzornega sveta Term Olimia, ki jih je do imenovanja v vlado vodil Zdravko Počivalšek. Prav ta naj bi si v zakulisju močno prizadeval, da Tišma pride v upravo SDH.

Teoretično bi v upravo lahko presedlal kdo od nadzornikov

Medij: Dnevnik Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 29. dec.. 2016 Stran: 1 in 2

FINANCE / UKINITEV REGISTRSKIH RAČUNOV 

Lastniki še niso poskrbeli za 174 milijonov evrov delnic 

Okoli 90.000 Slovencev se do danes še ni odločilo, kaj bodo storili z delnicami na registrskih računih. Čas za to bodo imeli še v prvih dneh januarja, če ne bodo storili ničesar, pa bo Klirinško-depotna družba (KDD) premoženje najprej prenesla na prehodni račun, kasneje pa na sodni depozit. Na registrskih računih je za zdaj še okoli 174 milijonov evrov premoženja. 

Napovedi strokovnjakov, da bo večina Slovencev zadnje dni decembra stala v vrstah pred sedežem KDD v Ljubljani oziroma pred bankami in borznimi hišami, se je na žalost uresničila. Ob začetku zapiranja registrskih računov je imelo pri KDD približno 260.000 Slovencev odprte registrske račune, skupna vrednost premoženja pa je znašala 732,3 milijona evrov. Do sredine decembra se je število registrskih računov zmanjšalo za polovico, vrednost premoženja pa se je znižala za več kot pol milijarde evrov. Tako je imelo po podatkih KDD 22. decembra več kot ioo.ooo posameznikov še vedno odprtih 133.924 registrskih računov, vsak dan pa so pri KDD opravili okoli 2300 prenosov. Do danes se ta številka torej najbrž giblje okoli 90.000 Slovencev. 

Da se nekateri Slovenci ne znajo odločiti o tem, kaj sploh početi z delnicami na registrskih računih, kažejo tudi številna vprašanja, ki jih še vedno prejemamo v uredništvu Dnevnika. Bralci večinoma sprašujejo, kaj storiti s številnimi netržnimi delnicami oziroma z delnicami, za katere menijo, da jih imajo v lasti, in to kljub temu, da konec septembra niso prejeli obvestila KDD o stanju na registrskem računu. Gre na primer za vprašanja o delnicah mariborske NKBM, propadlih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva pa tudi holdinške Save. 

Razočaranje nekaterih ob odgovoru strokovnjakov, da so njihove delnice izbrisane, je bilo zato veliko. Večina vrednostnih papirjev, ki sicer kotirajo na Ljubljanski borzi, je ob finančni krizi tudi izgubila svojo vrednost, kar so nekateri posamezniki težko razumeli. S pomočjo strokovnjakov pri KDD in društva Mali delničarji Slovenije (MDS) nam je na Dnevniku uspelo, da smo številnim bralcem pomagali pri njihovi odločitvi. 

Kaj bo po 1. januarju? 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 21. nov.. 2016 Stran: 5

Naš bralec ima 60 delnic Save holdinga. Kakšen je postopek prenosa delnic z registrskega računa pri KDD z bralca na njegovega sina?

Postopek prenosa delnice (velja za vse vrednostne papirje) je enak, kot če bi delnice prodajali. Torej morata bralec in njegov sin pri eni od borznih hiš odpreti trgovalna računa in nato na sinov trgovalni račun prenesti delnice. Pri tem bi seveda oba morala plačati strošek preknjižbe delnic; minimalni strošek bi znašal okoli 30 evrov. V primeru delnic Save pa v društvu malih delničarjev menijo, da bi takšen prenos obema povzročil le stroške, saj delnic ni mogoče prodati zaradi ustavljenega trgovanja. Poleg tega tečaj na borzi znaša 0,22 evrov, torej gre za hipotetično vrednost 13,20 evra.

Na registrskem računu ima bralec nekaj delnic Mercatorja in Žita. Ali naj jih pusti na sodnem depozitu in kolikšni so stroški, če to stori?

Delnic Žita delničar ne more več imeti, saj so bili mali delničarji iztisnjeni, vsi delničarji pa so prejeli denarno odpravnino. Ce delničar morebiti odpravnine m prejel, naj se obrne neposredno na borzno hišo -lirika, ki je izvajala vse aktivnosti v zvezi s prevzemom in iztisnitvijo, da si zagotovi izplačilo, ki mu pripada. Sodni depozit se obračuna v višini 15 odstotkov vrednosti, kar pomeni, da je v večini primerov strošek sodnega depozita lahko višji kot strošek klasičnega trgovalnega računa. Vendar pa je to odvisno od vrednosti delnic. Poleg tega ne gre pozabiti, da delničar nima pravice do morebitnih dividend, če bodo delnice pristale na sodnem depozitu.

Od KDD je bralka dobila obvestilo, da ima na registrskem računu delnice z oznako KDH3. Kaj naj stori s temi vrednostnimi papirji, saj so ji na eni izmed bank pojasnili, da vrednost delnice znaša borih 7 evrov.

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.

Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Pušnik Manja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 02. 2016 Stran: 5

KADROVSKE ROŠADE

Prezadolžena Sava je svoje kadre odplaknila na Obalo kjer bodo prevzeli ključna mesta v turizmu. Eden od njih je Matej Narat, ki bo sedel ob bok Andreju Lazniku, predsedniku uprave Istrabenza. Vendar po neuradnih informacijah v Istrabenzu ne bo zaposlen, nadomestil bo Desanko Katic.

Ker nadomestni članici uprave Istrabenza Desanki Katic s l. marcem poteče mandat, so nadzorniki za novega člana uprave imenovali Mateja Narata. Katičeva je bila kot nadzornica Istrabenza po naših podatkih v upravo družbe imenovana zgolj začasno, in sicer le za obdobje enega leta, kot to omogoča zakon o gospodarskih družbah. Ker ta zakon hkrati prepoveduje podaljševanje začasnega mandata, Istrabenz pa mora imeti po statutu dva člana uprave, so morali nadzorniki imenovati še enega člana uprave, sicer bi kršili statut družbe.

Medij: Večer Avtorji: S. K. L. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 02. 2016 Stran: 6

Pretekli petek je pooblascenka malih delničarjev Nevena Tea Gorjup na mariborsko okrožno sodišče vložila izpodbojno tožbo z zahtevo za začasno odredbo na skupščinski sklep dokapitalizacijske skupščine Palome, včeraj paje izpodbojno tožbo vložil še češki sklad Arka Capital Bohemia. Ta je decembra lani odkupil 8,6-odstotni delež v Palomi od Factor banke v likvidaciji. Včeraj je bila privatizacija Palome tudi na dnevnem redu državnozborskega komisije za nadzor javnih financ, a ker so poslanci večino časa porabili za razpravo o napovedanem prenosu terjatev Save z Družbe za upravljanje terjatev bank na Slovenski državni holding in Kad, so to točko preložili na prihodnjo sejo.