Sava Re

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.

Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2010 Stran: 23

Ljubljana - »Uprava Pozavarovalnice Save (Sava Re) uživa zaupanje nadzornega sveta,« je po včerajšnji seji sporočil predsednik nadzornega sveta Save Re Branko Tomažič in zanikal poročanje nekaterih medijev, da naj bi se obetala razrešitev predsednika ali člana uprave Zvonka Ivanušiča oziroma Srečka Čebrona.

Čeprav nadzorniki včeraj o menjavah v upravi niso govorili, pa naj bi prevladovalo prepričanje, da so potrebne spremembe v načinu vodenja družbe. Naši viri pri tem ne izključujejo niti menjave v vrhu družbe v prihodnjih mesecih. Kot je včeraj sporočil Tomažič, je prednostna zadolžitev uprave v tem času povečanje učinkovitosti upravljanja Skupine Sava Re, prilagajanje ključnim nalogam, ki izhajajo iz zastavljene strategije, ter doseganje načrtovanih poslovnih rezultatov.

Zaradi slabega poslovanja naj bi v Savi Re preučevali tudi možnosti prodaje svojega deleža makedonske zavarovalnice Save Tabak, in sicer sedanjim makedonskim solastnikom. Za dvotretjinski delež Save Tabak je Sava Re odštela skoraj devet milijonov evrov, lani pa je makedonska zavarovalnica ustvarila skoraj šest milijonov evrov izgube.

VABILO

V sodelovanju s KDD – Centralno klirinško depotno družbo in z borznimi člani vas vabimo, da se nam pridružite na Dnevu slovenskega kapitalskega trga, ki bo 11. maja 2010 v Hotelu Mons v Ljubljani s pričetkom ob 8.00 uri. 

Z vstopom v skupino CEESEG (Ljubljana, Dunaj, Praga, Budimpešta) smo vstopili v veliko večji regionalni kapitalski trg s 300 milijonskim dnevnim bazenom likvidnosti, v katerem se za naše vlagatelje, podjetja, in borzno posredniške hiše odpirajo povsem nove priložnosti.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 04. 2010

Ljubljana - Skupina Pozavarovalnica Sava (Sava Re) je lani ustvarila rekordnih 28 milijonov evrov čiste izgube. Gre že za drugo zaporedno izgubo Skupine Sava Re, ki je do leta 2008 nikoli ni imela.

Poleg slabšega tekočega poslovanja ter spremenjenih pravil pri oblikovanju rezervacij in oslabitev so na poslovanje Skupine Sava Re negativno vplivale tudi hčerinske zavarovalnice. Z izjemo Zavarovalnice Tilia in kosovske Dukagjini so namreč vse preostale družbe iz Skupine Sava Re poslovale z izgubo. Največ, in sicer kar pet milijonov evrov izgube, je ustvarila makedonska Sava Tabak, okoli 2,5 milijona evrov izgube sta imeli črnogorski Montenegro osiguranje in hrvaški Velebit osiguranje, srbska Sava osiguranje pa je minulo leto zaključila z 1,5 milijona evrov izgube.

"Brez enkratnih dogodkov (rezervacij, slabitev in odpisa terjatev) bi matična družba lani poslovala z dobičkom, izguba skupine pa bi bila veliko manjša," je na predstavitvi rezultatov povedal predsednik uprave Save Re Zvonko Ivanušič. Izguba hčerinskih zavarovalnic je po njegovih besedah v veliki meri posledica odpisov zapadlih terjatev in rezervacij, ki so se zvišale po večji stopnji kot kosmate premije. Skupina Sava Re je lani premije povečala za slabih deset odstotkov, na 251 milijonov evrov, kar je opazneje pod stopnjami rasti iz preteklih letih. Za letošnje leto Ivanušič načrtuje 262 milijonov evrov kosmatih premij, dobičkonosnost kapitala naj bi se zvišala na štiri odstotke, čistega dobička pa naj bi bilo za okoli šest milijonov evrov.

Medij: Finance Avtorj: Tanja Smrekar Teme: Novice Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2010

V lastniško sestavo Save Re bi lahko vstopila Evropska banka za obnovo in razvoj, smo neuradno izvedeli

Na Savi Re na čelu z Zvonkom Ivanušičem trdijo, da dokapitalizacije vsaj ta hip ne potrebujejo. Naši neuradni viri menijo nasprotno: "Verjetno bodo dokapitalizacijo kmalu potrebovali, saj poslovanje ne doma ne na južnih trgih menda ni dobro."

Po neuradnih informacijah je Sava Re lani ustvarila za več kot 20 milijonov evrov izgube, predlanskim pa za osem milijonov evrov. Tudi njenim zavarovalnicam na jugu menda ne gre najbolje. Rezultate bo Sava Re predstavila 8. aprila. Pozavarovalnica Sava Re ima zavarovalnice na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Črni gori in na Kosovu. Doma je lastnica Zavarovalnice Tilia , skupaj z NKBM pa solastnica Zavarovalnice Maribor. Spomnimo: z NKBM se je Sava Re že bojevala za prevladujoči vpliv v Mariboru.

Medij: Bančni vestnik  Avtorji: Lah Emil  Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Aktualno  Datum: 14. 12. 2009  Stran: 8

Intervju z rednim profesorjem na ljubljanski pravni fakulteti Franjem Štiblarjem

Globalna finančna kriza je izbruhnila avgusta 2007 in pri nas je takrat nihče ni jemal povsem resno. Vi ste eden redkih slovenskih ekonomistov, ki so lansko jesen opozorili na globalne razsežnosti in resnost krize, ki se je začela na ameriškem nepremičninskem trgu. Kako to, da se evropske banke niso mogle zavarovati pred »okužbo« z druge strani Atlantika?

Gre za posledico globalizacije, ki pomeni, da je svetovni finančni sektor celota. Evropski bančni sektor je v tem kontekstu sprejel idejo anglosaksonskih držav o krepitvi globalnega kapitalskega trga in v evropskem prostoru so poleg komercialnih bank ustanavljali tudi investicijske banke. Ko so slednje vstopile v globalni sistem trgovanja z različnimi finančnimi produkti, so med drugim kupovale tudi zapletene izvedene finančne instrumente. Evropske banke teh instrumentov niso poznale do obisti ali pa so jim popolnoma zaupale zaradi izjemno visokih ratingov A.AA, ki so jih podeljevale bonitetne agencije. Rezultat tega, da so te finančne instrumente kupovale najbolj konservativne in previdne evropske banke, kot so denimo švicarske banke, pa je bil, da je postala bančna aktiva čez čas kontaminirana s t. i. toksičnimi vrednostnimi papirji.