Nova KBM
Debeljak in Šega okoli Mercatorja gradita obrambne okope pred Agrokorjem
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Vesna Vuković in Primož Cirman Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja sta včeraj izpeljala prvi obrambni manever, povezan z
Agrokorjevo ponudbo za odkup 21 odstotkov delnic največje slovenske trgovske družbe v lasti bank in napovedjo poznejšega prevzema Mercatorja.
Mercator, ki ga vodi Žiga Debeljak, včeraj v nasprotju z napovedjo s finančnega koledarja ni objavil poslovnega poročila za lansko leto. S tem je kandidatom za nakup deležev od bank, ki se ne bodo uvrstili v drugi krog prodaje, torej tudi Agrokorju, onemogočil natančnejši vpogled v poslovanje družbe v zadnjih treh mesecih lanskega leta.
Družba namreč včeraj v nasprotju s časovnico s koledarja finančnih objav ni objavila revidiranega letnega poročila Mercatorja na ravni družbe in skupine za lansko leto. Delničarjem in javnosti so tako v Mercatorju razkrili le povzetek revidiranega letnega poročila skupine in družbe, celotno letno poročilo, ki ga je nadzorni svet na čelu z Robertom Šego sicer že sprejel, pa nameravajo objaviti v zakonskem roku, torej do konca aprila.
Andrej Bajuk: O kreditiranju prevzemov nisem bil seznanjen
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 24. 02. 2010 Stran: 3
Posodobitev prevzemne zakonodaje je bila nujno potrebna, je dejal nekdanji minister za finance - Pripravili sojo na ministrstvu za gospodarstvo
Ljubljana - Pred parlamentarno preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti pri spornih menedžerskih prevzemih je včeraj kot priča sedel nekdanji finančni minister Andrej Bajuk. Članom komisije je pojasnil, da je bila sprememba prevzemne zakonodaje nujna, pripravili pa sojo na ministrstvu za gospodarstvo. Predstavniki tega ministrstva so menda spremembo zakonodaje še pred obravnavo na vladi predstavili Bajuku, ki jo je na vladni obravnavi tudi podprl.
Poročali smo že, da naj bi komisija po neuradnih podatkih za preiskovanca določila nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka. Iz pričevanj več prič, zdaj pa tudi Andreja Bajuka, je namreč opaziti, da je bilo za sprejetje prevzemne zakonodaje odgovorno gospodarsko ministrstvo. Vizjak je leta 2006 pripravil nov zakon o prevzemih, ki gaje Bajuk včeraj označil za dobrega.
"Prodaja Mercatorja se nadaljuje"
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 02. 2010 Stran: 9
Do konca tega tedna ali v začetku naslednjega naj bi bili znani (najverjetneje trije) interesenti, ki se bodo uvrstili v ožji krog za nakup dobre petine Mercatorja. Skrbni pregled, ki bi se pričel marca, lahko Mercatorjeva uprava zavrne
Pred kratkim sta NLB in njena Banka Celje kot pridruženi prodajalki prekinili postopek prodaje delnic Mercatorja, tako da prek družbe Arkas trenutno svoje deleže v Mercatorju prodaja še šest bank (Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria Bank, Nova KBM, UniCredit), ki so skupaj lastnice 21 odstotkov delnic najboljšega soseda. Delnice so pridobile lani, ko so jih, tako kot NLB in Banka Celje, zasegle ob nevračilu posojil Infond Holdingu. "Še nobeden izmed šestih predstavnikov prodajalcev nas ni obvestil, da bi odstopil od prodaje delnic Mercatorja, lahko pa kadarkoli in katerikoli prodajalec od te prodaje odstopi," je pojasnil Uroš Marter, direktor in ustanovitelj ljubljanske družbe Arkas, prek katere se prodaja delež v Mercatorju.
Velik razpon med ponujenimi cenami
Trije ponudniki za Mercator v ožji izbor
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2010
Ljubljana - V ožji izbor za nakup delnic Mercatorja, ki jih po odstopu NLB in Banke Celje ponuja še šest bank, se bodo predvidoma uvrstili trije ponudniki. V družbi Arkas, ki za konzorcij šestih bank vodi prodajo, bodo seznam ožjih izbrancev pripravili do konca tedna, nato pa bodo vodstvo Mercatorja zaprosili za skrbni pregled. Med izbranci za skrbni pregled pa ne bo strateških vlagateljev, tako da hrvaškemu Agrokorju vpogled v drobovje Mercatorja ne bo omogočen. Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo.
"Skrbi pregled družbe potrebujejo finančni vlagatelji, medtem ko strateški partnerji skrbnega pregleda predvidoma ne potrebujejo. Ta je tako namenjen finančnim vlagateljem, ne strategom, vsaj ne tistim, ki so neposredni konkurenti," je na vprašanje, ali bo skrbni pregled omogočen tudi potencialnim strateškim vlagateljem, odgovoril direktor Arkasa Uroš Marter.
Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo. "V NKBM tovrstnih poslovnih odločitev v tej fazi ne želimo komentirati," so v drugi največji banki odgovorili na vprašanje, ali bodo nadaljevali s prodajo zaseženih delnic Mercatorja ali se bodo iz prodaje umaknili, kot sta to storili NLB in Banka Celje. Tudi prispelih ponudb niso želeli ocenjevati. Tudi v Hypo banki poslovnih odločitev ne komentirajo, nasprotno pa so nam v Gorenjski banki povedali, da bodo z aktivnostmi za prodajo delnic Mercatorja nadaljevali. Tudi ti pa niso želeli oceniti prispelih ponudb, ker da pogajanja še potekajo. Tudi Unicredit pogajanj ni želela komentirati, medtem ko nam iz Banke Koper in Abanke odgovorov niso poslali.
Gradbeništvo je dobro zavarovano
Medij: Večer Avtorji: Irena Ferluga Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2010 Stran: 10
V kreditnem portfelju NKBM predstavljajo terjatve do gradbenih podjetij 7 odstotkov vseh terjatev, v portfelju NLB pa 13 odstotkov. Oba predsednika uprav tako Matjaž Kovačič kot Božo Jašovič zaradi tega nista zaskrbljena, ker poudarjata, da so te terjatve dobro zavarovane.
panoga je ena izmed panog, ki jo je kriza najbolj prizadela, zato ne preseneča, da je NLB prav za izpostavljenost do te panoge oblikovala največ oslabitev za kreditna tveganja,so na naše vprašanje, kako močno je NLB s krediti izpostavljena do gradbeniškega sektorja, včeraj odgovorili v njihovi službi za odnose z javnostmi. Poudarili so, da dobro tretjino te izpostavljenosti predstavljajo izdane garancije oziroma jamstva in zagotovili, da je kreditna izpostavljenost ustrezno zavarovana, skladno z njihovo politiko zavarovanja naložb. Na vprašanje, kako močno banko bremenijo krediti Vegradu, so povedali, da konkretnih poslovnih odnosov s posameznimi strankami ne morejo razkrivati.
Tudi prvi mož NKBM konkretne izpostavljenosti na primer do Konstruktorja, Cestnega podjetja Maribor in MTB ni želel razkrivati, je pa dodal, da so terjatve banke ustrezno zavarovane, v končni fazi pa bi zaradi morebitne vnovčitve zavarovanj prišlo do prodaje stanovanj (zgrajenih in neprodanih), zaradi česar bi lahko pričakovali znižanje cene za kvadratni meter zgrajenih stanovanj.
Pesimisti vnovič prišli na svoj račun
Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 23. 02. 2010 Stran: 12
Še peti padec v zadnjem tednu ali morda le obrat navzgor? Pesimisti so seveda pričakovali prvo možnost in tokrat so imeli prav, tečaji večine pomembnejših delnic so se namreč spet znižali
Padec kljub vsemu ni bil hud, indeks SBI 20 je spodnesel za 0,07 odstotka, SBI TOP pa za 0,28. Vse delnice se niso pocenile, promet pa tudi tokrat ni bil na zavidljivi ravni. Skupno je lastnika zamenjalo za 1,27 milijona evrov papirjev, na vrhu sta bila Krka [KRKG 64,90 -0,73%] in Petrol [PETG 313,90 +0,26%], ki sta prispevala 488 oziroma 254 tisočakov. Pri Krki smo na začetku dneva opazili še 146 tisoč evrov vreden sveženj, kupec pa je za posamezno delnico plačal 65,37 evra. V tistem trenutku je iztržil manj kot prodajalci v rednem trgovanju, kjer se je cena povzpela za odstotek, na 66 evrov. A veselje ni dolgo trajalo. Na polovici trgovanja je farmacevt izgubil 2,5 odstotka in upadel vse do 64,35 evra. Delnica si je do konca dneva malce opomogla, sklepni posel je bil sklenjen po 64,6 evra, enotni tečaj pa se je stanjšal za 0,7 odstotka, na 64,9 evra.
Pol odstotka je izgubila Luka Koper [LKPG 23,06 -0,52%], ki je dan začela s skokom za skoraj štiri odstotke, za približno desetinko odstotka pa so se stanjšali Telekom , Istrabenz [ITBG 7,97 -0,13%]in Mercator [MELR 159,88 -0,08%].
Ugovor zoper izbris Centra Naložb
Medij: Žurnal24 Avtorji: B.S. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 02. 2010
Društvo - Mali delničarji – Skupaj smo močnejši je vložilo ugovor zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o začetku postopka izbrisa družbe Center Naložbe.
Postopek izbrisa je bil objavljen 9. februarja. Z ugovorom zoper sklep dokazuje, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa na podlagi zakona o insolventnosti, saj je bil nad družbo začet postopek izbrisa zaradi insolventnosti.
Družba je bila v insolventnem položaju že v drugi polovici leta 2009, ko ni bila več sposobna poravnavati vseh svojih zapadlih obveznosti, oziroma je zapadla v stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti, v sporočilu za (Foto: BOBO) javnost pojasnjujejo v društvu.
Okrožno sodišče v Mariboru je 9. februarja izdalo sklep, s katerim je odločilo o začetku postopka izbrisa družbe Center Naložbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti zaradi nezmožnosti vročanja uradnih pisanj. Družba se je namreč preselila v Ljubljano, a spremembe sedeža ni pisno sporočila pristojnemu sodišču. Način prenehanja pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra bi imel za posledico tudi prenehanje pravne subjektivitete te družbe, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki ji kot pravni osebi tudi pripadajo.
Že en sam delničar ali upnik lahko prepreči izbris Centra Naložb
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 02. 2010 Stran: 26
Ljubljana - Izbris Centra Naložb iz sodnega registra bi lahko preprečil že en sam upnik ali kateri koli izmed 33.247 malih delničarjev. »Vse, kar bi moral delničar ali upnik narediti, je, da na okrožno sodišče v Mariboru pošlje pritožbo in v njej navede, daje Center Naložbe že od novembra lani v insolvenčnih postopkih, zaradi česar je izbris brez likvidacije nemogoč,« pojasnjuje poznavalec stečajnih postopkov, kije želel ostati neimenovan.
Čeprav je postopek preprost, pa med večjimi delničarji in upniki, kot kaže, sploh ni interesa za preprečitev izbrisa. Pritožbe na izbris namreč niso vložili niti v Skupini Pivovarna Laško, ki ji Center Naložbe dolguje skoraj 60 milijonov evrov. Zakaj, nam predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko včeraj ni utegnil pojasniti, odgovora na to vprašanje pa nismo prejeli niti iz Nove KBM, ki Center Naložbe terja za 6,4 milijona evrov.
Skrivnostni “rešitelj” Centra Naložb je družba TSI iz Komorskih otokov
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 18. 02. 2010
Ljubljana - Vsi upi za rešitev Centra Naložb, nekoč ključnega podjetja, prek katerega je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško in Mercator, so položeni v novoustanovljeno družbo TS Zeron Imperial z vsega 7.500 evri osnovnega kapitala.
Jana Grbec, direktorica Centra Naložb, ki je od včeraj uradno v prisilni poravnavi, je članom nadzornega sveta poslala nepreklicno odstopno izjavo. »Za to sem se odločila zaradi zdravstvenih težav,« je bila o razlogih kratka Grbčeva.
Ta bi namreč v insolventni Center Naložbe vložila kar 29,6 milijona evrov, a le če njegovi upniki potrdijo prisilno poravnavo. Bančnih garancij TS Zeron Imperial k svojemu pismu o nameri po naših informacijah ni predložil. "Garancije nisem videla," je bila kratka direktorica Centra Naložb Jana Grbec. Čeprav to pomeni, da lahko TS Zeron Imperial kadar koli odstopi od nameravane dokapitalizacije, načrt finančne reorganizacije Centra Naložb, ki ga je včeraj potrdilo okrožno sodišče v Mariboru, temelji predvsem na uspeli dokapitalizaciji.
NLB in Banka Celje ne bosta prodali Mercatorjevih delnic
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: ZPRE-1, ZGD-1C, mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2010 Stran: 14
Nova Ljubljanska banka (NLB) in Banka Celje ne bosta prodali svojih deležev v Mercatorju; skupaj imata v lasti 15 odstotkov delnic trgovske družbe. "Z elementi in pogoji prispelih ponudb nismo zadovoljni, zato do nadaljnjega prekinjamo proces prodaje," so potrdili v NLB.
Da NLB odstopa od prodaje delnic Mercatorja, je potrdil tudi direktor Arkasa Uroš Marter, posrednik pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja, ki je v lasti konzorcija šestih bank. "V NLB niso zadovoljni s ponudbami in so, še preden so sploh dobili resne ponudbe, odstopili od prodaje," je povedal Marter.
Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja.
NLB in Banka Celje imata v lasti 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, a banki formalno nista bili del konzorcija prej omenjenih bank, čeprav sta z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, ponudniki pa za zdaj uradno niso znani.
Marter poudarja, da postopek prodaje 21 odstotkov Mercatorja tudi po odstopu NLB in Banke Celje teče normalno dalje. V Arkasu bodo zdaj oblikovali strnjeni seznam prispelih ponudb, nato pa sledi izvedba skrbnega pregleda poslovanja, ki jo bo omogočila uprava Mercatorja. NLB in Banka Celje sta od prodaje odstopili minuli petek. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je dan pred tem ocenil, da ponudbe za odkup deleža NLB in Banke Celje v Mercatorju niso takšne, da bi bili nad njimi navdušeni.
