Nova KBM

Bodoča vlada pozabila na bančne razlaščence

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 8. september 2018 Stran: 14 Foto: Voranc Vogel/Delo

Prva naloga Reševanje vprašanja izbrisov in morebitnih odškodnin bo odvisno tudi od novega guvernerja Banke Slovenije

Ljubljana - Čeprav je od razlastitve bančnih vlagateljev minilo že pet let, z zakonom, ki naj bi jim zagotovil pravno varstvo pa se zamuja že poldrugo leto, tega cilja v koalicijski pogodbi ni. Tudi zanimanje poslancev za to v zaslišanjih ministrskih kandidatov je bilo majhno, pospešek temu pa bi vendarle lahko dala izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije.

Jeseni bo minilo dve leti, odkar je ustavno sodišče presodilo, da je bila razlastitev delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic skladna z ustavo, da pa prizadeti vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Zakonodajalcu je zato naložil, da v pol leta razlaščencem omogoči vložitev odškodninskih tožb na tem področju ter tudi dostop do cenitev in drugih dokumentov. A zakon, ki bi jim to omogočil, še vedno ni sprejet in tudi še ni jasno, kdaj bo.

Nova koalicija sprejetja zakona, ki bi omogočil začetek razpletanja za 960 milijonov evrov vrednih razlastitev bančnih vlagateljev (delničarji in obvezničarji), ni zapisala kot svojega ključnega cilja.

Kandidat za finančnega ministra Andrej Bertoncelj pa je na zaslišanju dejal, da se bodo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. A glede na to, da s predlogom zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, niso bili zadovoljni ne poslanci ne razlaščenci, je mogoče pričakovati, da ga bo treba nekoliko spremeniti, kar zahteva čas, zato je vprašanje, ali bo sprejet še letos.

Kaj bo storil novi guverner?

Domnevno oškodovanim vlagateljem bi lahko pri tem pomagala tudi že izvedena zamenjava članov sveta Banke Slovenije, ki so sodelovali pri razlastitvah, in imenovanje novega guvernerja centralne banke po odhodu Boštjana Jazbeca. Nekateri kandidati so javno že izjavili, da nimajo zadržkov do revizije bančne sanacije. Vsi viceguvernerji, ki so bili vpleteni v sanacijo bank, niso dobili politične podpore za ponovno izvolitev, in pričakovati je, da bo tako tudi pri novem guvernerju.

Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik ni presenečen, da zakona o pravnem varstvu lastnikov kvalificiranih obveznosti bank ni med prioritetami bodoče vlade. Pravi, da gre večinoma za kontinuiteto članov prejšnjih vlad, zato jim ni v interesu, da bi se to vprašanje raziskalo in rešilo. Kotnik tako nima upanja, da bita zakon lahko dobili še letos. 

Mali delničarji za poravnavo

Bolj optimističen je predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković. Ta je sicer razočaran, da temu vprašanju bodoče vladajoče stranke niso namenile niti pasusa v koalicijski pogodbi, a upa, da se bo bodoča vlada lotila tega vprašanja. Pri tem računa na spremembe v vodstvu Banke Slovenije, saj tam, kot pravi, »ni več nikogar, ki bi to zaviral«. V Društvu MDS se sicer še vedno zavzemajo za rešitev s poravnavo, z izdajo državnih obveznic, kar so predlagali že pred volitvami in nameravajo to strankam poslati tudi po imenovanju vlade.

prof. dr. Simon Čadež - predsednik Odbora malih delničarjev (OMD) Nove KBM pri Društvu MDS

Prof. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, je predstojnik Inštituta za računovodstvo in revizijo na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva in strateškega managementa, znanje s teh področij pa posreduje študentom Ekonomske fakultete in Fakultete za matematiko in fiziko. Je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij in finančnikov.

Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter predsednik komisije za vodenje postopka prodaje kapitalskih naložb v Družbi za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.

Izjava Rajka Stankovića ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča

Za ogled celotne izjave predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča, kliknite tukaj ali na sliko. Odsek spodnje izjave je bil sicer že predvajan na Dnevniku RTV Slovenije 1 z dne 03.05.2017 (prispevek Lidije Pak), spodaj pa se nahaja celotna, razširjena izjava Rajka Stankovića.

 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Ustavno sodišče zavrglo pritožbi Banke Slovenije in ECB

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 novinarke Lidije Pak, z dne 03.05.2017 ob 19.00 uri, kliknite na sliko ali TUKAJ.
ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica): Ustavni sodniki so Banki Slovenije in Evropski centralni banki dali pravno zaušnico. Ti ta se po kriminalistični preiskavi zaradi suma nepravilnosti pri sanaciji bank, ki je potekala v Banki Slovenije, pred skoraj dvema letoma pritožili zoper preiskavo in zoper zaseg elektronskih in drugih dokumentov. Da bi uporabo podatkov ECB-ja preprečili sta se banki obrnili na Ustavno sodišče. To je zdaj odločilo, da banki sploh nista nosilki pravic za katere trdita, da naj bi jima bile kršene, zato je njuno pritožbo zavrnilo.
 
LIDIJA PAK HORVAT (novinarka): Ustavni sodniki so, soglasno, izpodbili podlagi za ustavno pritožbo. Pišejo: ustavne pravice, ki naj bi v preiskavi Banke Slovenije bile kršene, zanjo ne veljajo, ko deluje kot oblastni organ. Tudi na za Evropsko centralno banko, ki je želela doseči izločitev in vrnitev dokumentov, ki se nanašajo nanjo. Pritožbo sta vložili potem, ko je leta 2016 v to stavbo vkorakal NPU zaradi preiskovanja sumov nepravilnosti pri bančni sanaciji, med katero so izbrisali tudi imetnike podrejenih obveznic in delnic bank. V preiskavi so se znašli nekdanji guverner Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerja Janez Fabjan in Stanislava Zadravec Caprirolo, ter Tomaž Čemažar. Takrat so omenjali sum zlorabe uradnega položaja. Razlaščenci so zdaj vse bolj optimistični.
 
RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Iz današnje sodbe Ustavnega sodišča sledi, da Banka Slovenije ni več sveta krava. To pomeni, da policija, ki ima edina do sedaj sporne cenitve do katerih razlaščenci niti ostali nismo še prišli, lahko nadaljevala svoj postopek.
 
PAK HORVAT: Torej tudi z dokumenti ECB-ja? V Nacionalnem preiskovalnem uradu so kratki. Zadevo usmerja specializirano državno tožilstvo in je v predkazenskem postopku. Vprašamo tožilstvo, je preiskava doslej mirovala? Pišejo, zaradi obsežnosti zbranega gradiva je dokumentacija še vedno v preučevanju na policiji. Preiskovani se danes niso odzvali ali oglašali.
 
Iz Banke Slovenije, ki jo, po odhodu Boštjana Jazbeca vodi viceguverner Primož Dolenc pa le to, da s sodbo Ustavnega sodišča še niso seznanjeni. Kaj o tem menijo v Evropski centralni banki, kjer so takrat slovenske preiskovalne organe obtožili nezakonite zaplembe njihovih informacij, odgovor na to še čakamo.
 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Društvo MDS pričakuje opravičilo Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je policija v okviru kriminalistične preiskave ugotovila, da grožnje, ki jih je bil deležen guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, niso bile povezane z njegovim delom oziroma funkcijo ki jo opravlja, seveda pa Društvo MDS še vedno obsoja tovrstne grožnje, ki jih je bil deležen guverner in njegovi svojci. Od Banke Slovenije in guvernerja dr. Jazbeca v odhodu v Društvu MDS pričakujemo opravičilo, potem ko je Banka Slovenije na vse možne načine skušala javnost prepričati, da za grožnjami stoji nekdo, ki je bil prizadet v sanaciji bank. V minulih tednih smo zaradi izjave Banke Slovenije v Društvu MDS prejeli številna vprašanja, če je morda tudi nas 'obiskala policija'. Zaradi neposredne obtožbe, da za grožnjami stojijo prizadeti v sanaciji bank, pričakujemo, da bo Banka Slovenije objavilo osebno opravičilo guvernerja dr. Jazbeca.

 

 Ljubljana, 12. april 2018


 

Delo: Policija ugotovila, da grožnje Jazbecu niso bile povezane z njegovim delom

Konec marca smo že poročali, da je neznani pošiljatelj na službeni prenosni telefon Boštjana Jazbeca prek SMS-sporočil prejel več groženj. Med drugim so grozili tudi njegovim otrokom. Jazbec bo zato zaprosil za policijsko zaščito.

Policija varovanja ne izvaja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo, so sporočili s policijske uprave.

O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja Grožnje po členu 135/I-III KZ-1.

Poročanje časopisa Delo nadaljuje s citiranjem izjave Banke Slovenije oziroma guvernerja dr. Boštjana Jazbeca: »Od izvedbe sanacije bank v letih 2013/14 sem deležen medijskega linča, pozive k linču so mediji nekritično objavljali v pismih bralcev. V enem od njih je avtor, član ene od civilnih iniciativ imetnikov izbrisanih delnic oziroma podrejenih obveznic bank, posameznikom, ki smo sodelovali pri sanaciji, zagrozil, da nas bo v primeru, če pristojni organi ne bodo speljali postopkov zoper nas, 'ljudstvo pri naslednjem uporu linčalo'. Verbalnih napadov sem bil v zadnjih letih deležen tudi od mimoidočih na cesti. O storilcih nočem ugibati. Si pa upam trditi, da sem trn v peti zlasti vsem, ki so s sanacijo izgubili denar. Zato ponavljam: bančna sanacija leta 2013 je bila potrebna zaradi nepravočasnega in napačnega odziva vlad v letih 2008-2012, zlasti ker niso upoštevale pozivov k nujnim dokapitalizacijam največjih državnih bank.«

 

Društvo MDS od Banke Slovenije pričakuje ustrezen odziv in opravičilo za obtožbe

Tej izjavi so sledile tudi številne obsodbe različnih strokovnjakov, zato v Društvu MDS upamo, da bodo pričujoči strokovnjaki tudi sami zmožni opravičila, poleg Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu.

Glede na sporočilo za javnost Banke Slovenije z dne 20.03.2018, v Društvu MDS pričakujemo, da bo Banka Slovenije na enak način objavil opravičilo zaradi neutemeljene obsodbe prizadetih v sanaciji bank.

Ustavno sodišče prihaja v nasprotje samo s seboj

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da Ustavno sodišče RS očitno različno obravnava primere nespoštovanja ustavnih odločb in s tem posledično selektivno skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V oddaji Odmevi z dne 4. 4. 2018 je predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat izpostavila, da bo v primeru neizvrševanja odločbe Ustavnega sodišča na primeru financiranja zasebnih osnovnih šol, sodišče lahko uporabilo tudi t. i. postrožitev sankcije oz. povedano drugače, da bi Ustavno sodišče lahko samo določilo način izvršitve odločbe. V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj je Ustavno sodišče v identični situaciji, zavrnilo pobudo in ob tem izdalo odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017, v kateri je navedlo, da Ustavno sodišče ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca. 

 

Ljubljana, 5. april 2018


 

Predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila Ustavnega sodišča za leto 2017 po navedbi STA, med drugim izpostavila problem nespoštovanja odločb Ustavnega sodišča in ugotovila, da pri tem ni napredka. Poudarila je tudi, da neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča pomeni hudo kršenje načel pravne države. Imetniki kvalificiranih obveznosti bank, v katerih pravni in ekonomski položaj je bilo na podlagi odločb Banke Slovenije o izbrisu obveznic in delnic bank poseženo 18. 12. 2013, in ki še danes čakajo na sprejem zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, jih je predsednica Ustavnega sodiča neutemeljeno spregledala. Tudi v njihovi zadevi je namreč rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb ZBan-1 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča potekel že konec maja 2017, pri čemer od samega izbrisa teče že peto leto.

V oddaji Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 4. 4. 2018 je dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, kot primer neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča izpostavila primer financiranja zasebnih osnovnih šol in povedala, da je v zvezi s to tematiko Ustavno sodišče prejelo novo pobudo, ki jo bo začelo kmalu obravnavati. Izrecno je poudarila, citirano: "V tem primeru se bo moralo Ustavno sodišče spraševati tudi o tem, ali je morebiti to primer, v katerem lahko uporabi t. i. postrožitev sankcije, kar pomeni, da bi lahko v tem primeru morebiti samo določilo način izvršitve odločbe".

Imetniki kvalificiranih obveznosti bank so ob taki izjavi nadvse začudeni in tudi prizadeti.

Nekateri izmed njih so preteklo leto na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o Ustavnem sodišču in hkrati podali predlog za določitev načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, zato ker zakonodajalec ni spoštoval te odločbe in ni izvršil z odločbo naložen sprejem pravne rešitve. V pobudi so opozorili tudi na preteklo ustavnosodno prakso, po kateri je Ustavno sodišče v preteklosti že naknadno določilo način izvršitve svoje, že izdane odločbe zato ker se zakonodajalec ni odzval na ugotovljeno neustavnost ureditve. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo z odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017. V njej je presodilo, da Ustavno sodišče v sistemu delitve oblasti (zgolj v tem konkretnem primeru?) ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca, ter da določanje načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča predstavlja izjemo, iz katere ne izhaja možnost naknadne določitve načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je še pojasnilo, da Ustavno sodišče nima ustreznih znanj in ne razpolaga z ustreznimi podatki za zakonodajno normiranje. Tovrstno argumentiranje imetniki kvalificiranih obveznosti bank lahko razumemo kot norčevanje iz prizadetih imetnikov in svojevrstno priznavanje nekompetentnosti Ustavnega sodišča oziroma tudi izogibanju odgovornosti in neizvrševanju poslanstva Ustavnega sodišča.

V luči včerajšnjih izjav predsednice Ustavnega sodišča glede možnosti uporabe t.i. »postrožitvene sankcije«, ki je v naknadni določitvi načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča, se prizadetim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank utemeljeno zastavlja vprašanje, ali Ustavno sodišče vse, ki jim je z Ustavo RS zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obravnava enako in v vseh primerih dosledno spoštuje načelo pravne države.

Odziv Društva MDS na Odprto pismo guvernerja predsedniku RS

Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila Odprto pismo guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, naslovljeno na Urad predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ocenjujemo, da je Banka Slovenije že konec leta 2013 izgubila svojo kredibilnost, zato nas ponižujoč in žaljiv odnos do Urada predsednika Republike Slovenije ne preseneča. Z vidika korektnosti in dejanskih dejstev, pa želimo v Društvu MDS jasno izpostaviti, da Ustavno sodišče RS nikdar ni presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri izvedbi sanacije in naložilo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da pripravi dopolnilni zakon, ki bi prizadetim omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače, avtorji sanacije (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in takratna Vlada RS) nosijo odgovornost za neustavno ureditev, ki je neposredno in posredno prizadela preko pol milijona državljank in državljanov.

 

Ljubljana, 22. marec 2018


Vlada, Ministrstvo in Banka Slovenije ne spoštujejo ustavne ureditve

Vlada po več kot letu dni (rok Ustavnega sodišča za sprejem zakona se je sicer iztekel že maja 2017) ni zagotovila sprejema zakona o dostopu do učinkovitega sodnega varstva, s čimer so prizadeti prikrajšani za temeljno ustavno pravico; pravico do sodnega varstva. 

Ker je torej zakonodaja pomanjkljiva, se noben sodni postopek še vedno ni pričel, celotna odgovornost pa je izključno na pripravljavcih zakona, torej zopet Ministrstvu za finance in seveda Banki Slovenije, ki sooblikuje zakon, po katerem naj bi izbrisani imeli dostop do učinkovitega sodnega varstva?! Še bolj žalostno je dejstvo, da zakon, ki ga je pripravila Vlada (beri: Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije) ni dočakal obravnave v delovnih telesih Državnega zbora RS, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker zakon v ničemer ne odpravlja protiustavnosti, temveč jo kvečjemu še poglablja; slednje je zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

 

Nedopustnosti in neprimernosti guvernerja Banke Slovenije

Nedopustno in neprimerno je:

  • da je guverner Banke Slovenije s svojimi ravnanji dosegel, da je zoper njega spisana 46 strani dolga Odredba;
  • da guverner Banke Slovenije registrske sodnike zaradi pohitritve sodnih vpisov vabi na kosila;
  • da guverner Banke Slovenije z vsemi pravnimi manevri vsem prizadetim in celo Računskemu sodišču poskuša onemogočiti pregled sanacije bank, v isti glas pa poudarja, da je bilo s sanacijo vse v najlepšem redu itd.

V Društvu MDS pozivamo Guvernerja BS, da nemudoma omogoči strokovni in neodvisni pregled bančne sanacije računskemu sodišču, saj argument, da se tem posega v enotni bančni sistem ECB ne drži, saj smo v njega vstopili 1 leto in pol po izvedeni sanaciji, ki so jo v celoti plačali davkoplačevalci Republike Slovenije, ti pa imajo pravico izvedeti od nepristranske strokovne institucije, kar računsko sodišče nedvomno je, ali je bila sanacija izvedena z najmanjšimi možnimi stroški in z dolžno skrbnostjo.   

Društvo MDS obsoja grožnje s katerimi se sooča guverner Banke Slovenije in pričakujemo, da bo policija nemudoma raziskala ter ukrepa proti tistim, ki to počno. Guvernerju hkrati želimo veliko uspehov na novem delovnem mestu in ob tem upamo, da bo stroka vendarle lahko opravila svoje delo; če je vse tako kot zatrjuje guverner, potem težav ne bo nobenih. Hkrati si želimo, da Banka Slovenije omogoči enakopravni dostop do vseh informacij tudi tistim, ki so bili razlaščeni, saj so nenazadnje sanacijo bank plačali kot vlagatelji ter izgubili svoje vložke in zatem še kot davkoplačevalci, torej kar dvakrat. 

Stališče glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

Intereuropa - Skupščina ni podprla predloga Društva MDS za izplačilo zakonsko minimalne dividende

Delničarji Intereurope so na današnji skupščini odločali o imenovanju novih članov NS, hkrati pa so se delničarji seznanili z dobičkom preteklega leta, ki je znašal slabe 3,5 milijona EUR. Delničarji niso podprli predlog Društva MDS, s katerim smo predlagali, da se deli zakonsko minimalna dividenda (dober milijon EUR). Društvo MDS je zato napovedal sodno izpodbijane sprejetega sklepa. Pooblaščenca Društva MDS sta sicer na skupščini zastopala slabih 400.000 glasov, kar je predstavljalo skoraj 2 % glasovalnih pravic.

 

Koper in Ljubljana, 30. junij 2017


 

Brez delitve dobička za leto 2016 - Društvo MDS napovedalo izpodbojno tožbo

Bilančni dobiček družbe Intereuropa d.d. je v letu 2016 znašal 3.495.540,28 evrov. Glede na to, da družba že več let ni izplačevala dividend in je v letu 2016 ustvarila bilančni dobiček, obenem pa izkazuje rast ključnih kazalnikov poslovanja, je Društvo MDS podalo nasprotna predloga glede delitve vsaj tretjine bilančnega dobička iz leta 2016, oz. dividende v višini zakonsko določenih 4 % osnovnega kapitala družbe. Za predlog Društva MDS je glasovalo slabih 18 % prisotnih delničarjev, zato je Društvo MDS napovedalo vložitev izpodbojne tožbe.

 

Imenovan nov NS

Na predlog NS so bili za nove člane NS predlagani obstoječi člani in sicer Klemen Boštjančič, Miro Medvešek in Maša Čertalič, med tem ko so banke predlagale svoje kandidate in sicer na predlog NLB je bil potrjen Mitja Vojsk, na predlog SID banke je bil imenovan Vojko Čok, na predlog Nove KBM pa Rok Rape.

 

Dobri rezultati poslovanja na področju logističnih rešitev v letu 2016, neto finančni dolg se zmanjšuje

Delničarji so uvodoma prisluhnili predstavitvi Letnega poročila za leto 2016. Obvladujoča družba Intereuropa d.d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami, tvori koncern pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa d.d.. Koncern Intereuropa je s prodajo logističnih storitev v letu 2016 ustvaril 135,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom 2015 je presegel poslovni izid iz poslovanja za 58 odstotkov, poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo pa za 24 odstotkov. 

Poslovni izid iz rednega poslovanja koncerna znaša 4,1 milijona evrov, medtem ko davek od dobička znaša 5,7 milijona evrov in znižuje izid iz rednega poslovanja. Največji vpliv ima odprava terjatve za odložene davke v matični družbi v višini 4,9 mio evrov. Posledično je koncern Intereuropa obdobje zaključil z 1,6 milijona evrov čiste izgube.

Koncern je prav tako zmanjšal neto finančni dolg glede na predhodno leto za 9 odstotkov. Na koncu leta 2016 je znašal 73,5 milijona evrov. K temu je pripomogla tudi prodaja nepremičnine (asfaltiranega parkirišča) na območju Luke Koper, ki jo je družba konec decembra 2016 prodala za 7,8 milijona evrov. 

Po besedah Uprave, rast ključnih kazalnikov poslovanja (kot so prihodki od prodaje, EBIT, EBITDA itn) v letu 2016 potrjuje pravilnost zastavljene strategije, h kateri je treba prišteti tudi kakovostno opravljanje dela vseh zaposlenih.

Obvezničarji Nlb, Abanke Vipa, Nova KBM, Factor Banke in Probanke ter delničarji NLB, so danes prek Odvetniške pisarne Tamare Kek vložili tožbe zoper poslovne banke zaradi izbrisa leta 2013

 

Ljubljana, 16. december 2016

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz Poročil na TV SLO 1 z dne 16.12.2016 pritisni TUKAJ ali na sliko.

 

 

 

 

 

Izvleček iz članka v časopisu Delo, z dne 17.12.2016, avtorja novinarja Miha Jenko : »Mali delničarji s tožbami proti Banki Slovenije in poslovnim bankam«, z dne 17.12.2016.

Največ pooblastil razlaščencev za vlaganje tožb so po naših podatkih zbrali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). »Za razliko od VZMD nimamo v našem društvu nobene provizije v primeru uspešne tožbe, ker se nam to ni zdelo primerno za ljudi, ki so že tako v negotovosti. Nam se to zdi oderuško. Z odvetnico smo se dogovorili, da skušamo narediti te tožbe čim cenejše, sodno takso pa mora vsak plačati sam,« je za Delo povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Razlaščeni vlagatelji od Banke Slovenije in bank zahtevajo odškodnino v višini knjigovodske vrednosti (pri delnicah s konca leta 2012, oziroma 2013 pri Banki Celje), pri obveznicah pa pričakujejo  poplačilo nominalne vrednosti glavnice, povečano za obresti.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.