NFD Holding

Delničarji bi povsem oželi Telekom Slovenije

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2013 Stran: 7

Mali delničarji s skupaj blizu šestimi odstotki kapitala (Modra zavarovalnica, Intersvet, skladi KD, Perspektiva FT, NFD 1, DBS, pokojninska družba A in kritni sklad PPS ter oba holdinga Vizija) za julijsko skupščino delničarjev Telekoma Slovenije predlagajo, da sme družba v roku treh let dokupiti do deset odstotkov vseh svojih delnic. Telekom Slovenije ima trenutno v lasti že 0,46 odstotka lastnih delnic. Prav tako isti delničarji predlagajo izplačilo skupne dividende v višini dvanajst evrov bruto na posamezno delnico namesto trenutno predlaganih 5,16 evra bruto. Marca je že bilo izplačanih za 24 milijonov evrov vmesnih dividend ali 3,7 evra bruto na posamezno delnico, zdaj omenjeni delničarji Telekoma predlagajo izplačilo dodatnih 8,3 evra bruto na posamezno delnico oziroma skupno še domala 54 milijonov evrov.

Mali delničarji Telekoma za precej višjo dividendo

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2013 Stran: 9

Delitev dobička Odkupovanje lastnih delnic? Država bi izplačala ves bilančni dobiček

Ljubljana - Mali delničarji Telekoma Slovenije s prvopod pisanim predsednikom uprave Modre zavarovalnice in predsednikom nadzornega sveta Telekoma Slovenije Borutom Jamnikom so z nasprotnim predlogom predlagali dodatno izplačilo dividende v višini 8,30 evra, namesto 1,46 evra, kot je predlagalo poslovodstvo.


S predlogom so Modra zavarovalnica, Intersvet, Perspektiva FT, KD Skladi, NFD, Vizija holding ena, Vizija holding, DBS in Pokojninska družba A, ki imajo skupaj 5,89 odstotka delnic Telekoma Slovenije, prehiteli državo. Ta je imela sodeč po četrtkovi seji skupščine delničarjev Aerodroma Ljubljana, ko so si ti na predlog države razdelili ves bilančni dobiček, po vsej verjetnosti podoben namen.

Isti delničarji so se podpisali tudi pod predlog za triletno pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic, ki bi jih lahko kasneje prodali morebitnemu strateškemu naložbeniku, Telekom Slovenije pa bi po navedbah predlagateljev pridobil priložnost, da sodeluje pri vzpostavljanju ciljne lastniške strukture. Četrtino lanskega skoraj 101-milijonskega bilančnega dobička so si delničarji razdelili že z vmesno dividendo, 3,70 evra bruto na delnico. Uprava je predlagala, da bi si delničarji na prv ojulijski skupščini razdelili še 9,5 milijona evrov, 1,46 evra bruto na delnico, država pa bi skupaj s svojima Kadom in Sodom dobila še manj kot sedem milijonov evrov. Dividenda na delnico za leto 2012 bi bila tako skupaj 5,16 evra.

NFD Holding

Datum skupščine: 
24.06.2013 - 15:00
Naslov: 
na sedežu družbe v Ljubljani, Trdinova 4.
Status: 
arhivirana

Država bi ga izžela do suhega

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 06. 2013 Stran: 9

Na prihajajoči skupščini Telekoma Slovenije naj bi delničarji odločali tudi o nasprotnem predlogu, da se jim izplačajo maksimalne možne dividende, kar sto milijonov evrov


Vse kaže, da Telekom Slovenije letos med delničarje ne bo razdelil le dobrih 33 milijonov evrov dividend, kot je bilo najprej predvideno, ampak kar trikrat toliko. Skupščina, ki bo 1. julija, naj bi odločala tudi o predlogu, naj se delničarjem izplača ves bilančni dobiček - sto milijonov evrov.

Ali je država na Telekom v osemdnevnem zakonskem roku res vložila nasprotni predlog glede uporabe bilančnega dobička, včeraj ni bilo mogoče uradno preveriti. »Sod dejanj na prihodnjih skupščinah ne komentira,« so nam sporočili iz družbe, ki zastopa nekaj manj kot 69 odstotkov lastništva v Telekomu. Tudi v Telekomu niso mogli potrditi, da bi prejeli nasprotni predlog, saj da gre za cenovno občutljivo informacijo.

Uprava in nadzorni svet Telekoma sta predlagala, naj se blizu 11.600 delničarjem ob že potrjeni 24 milijonov evrov visoki vmesni dividendi izplača še dodatnih 9,5 milijona evrov oziroma 1,46 evra bruto za delnico. Ce bi bil predlog sprejet, bi delničarjem letos izplačali skupno 5,16 evra bruto za delnico. To je 26 odstotkov manj kot lani in bi bilo v skladu s Telekomovo dividendno politiko, ki predvideva delitev do največ tretjine bilančnega dobička. Preostalo bi šlo v druge rezerve in se preneslo v naslednje leto. Očitno pa vlada, ki si od prodaje Telekoma obeta prilive v proračun, ne deli takšnega mnenja.

Delničarji o poslovanju, ne pa tudi o dokapitalizaciji

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 05. 2013 Stran: 9

Delničarji Hotelov Bernardin so na včerajšnji skupščini upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico in se seznanili s poslovanjem v minulem letu, ki ga je portoroški hotelir končal z 38 milijoni evrov prihodkov in dvema milijonoma evrov čiste izgube. Celotna izguba je bila sicer povezana z oslabitvami naložb in visokimi stroški financiranja, medtem ko je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) ostal praktično nespremenjen in je znašal 7,5 milijona evrov. Delničarji pa na skupščini niso odločali o pooblastilu upravi za povečanje osnovnega kapitala za do 50 odstotkov, saj je družba za upravljanje NFD ta predlog na skupščini umaknila.

Mlekodel bo prodal svoj delež Ljubljanskih mlekarn

Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 05. 2013 Stran: 9

Prevzem Na skupščini zadružne družbe sklenili sprejeti ponudbo Lactalisovega Dukata - Večinsko lastništvo že zdaj v lasti hrvaške mlekarne

Ljubljana - Članice zadružnega Mlekodela, ki so lastnice skupaj 23,65 odstotka delnic Ljubljanskih mlekarn, so se na skupščini odločile, da bodo sprejele prevzemno ponudbo francoskega Lactalisa oziroma njegove zagrebške družbe Dukat.

V prevzemni ponudbi, ki jo je hrvaška družba v francoski lasti javno objavila 19. aprila (datirana je sicer dan prej), so za delnico Ljubljanskih mlekarn ponudili po 8,75 evra, ponudba pa velja do ponedeljka, 20. maja do 12. ure.

Dukat je postal lastnik večinskega, 50,28-odstotnega deleža največje slovenske mlekarne že marca, po prejemu dovoljenja agencije za varstvo konkurence. Lactalis se je za nakup omenjenega deleža oktobra lani dogovoril z NFD Holdingom, Factor banko, KD skladi, KD banko in Savo. Objavljeni prevzem se tako nanaša na preostalih 2.178.500 delnic Ljubljanskih mlekarn, katerih večino imajo zdaj zadruge.

Prav dejstvo, da je večinsko lastništvo že v lasti mlekarne Dukat in da zadruge po končani prevzemni ponudbi ne bodo imele vpliva na poslovno politiko, tudi če bi ohranile manjšinsko lastništvo, je botrovalo sprejeti odločitvi na skupščini Mlekodela.

Ceno bodo plačali mali delničarji

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Še preden bodo v NFD Holdingu izvedli dokapitalizacijo s pretvorbo dela posojil v kapital, bodo morali več delnic združiti v eno, kar bodo občutili zlasti mali delničarji holdinga, ki bodo namesto delnic dobili le delne pravice.

Ceno sanacije NFD Holdinga, nekoč enega izmed finančno najbolj stabilnih privatizacijskih holdingov, bodo kot kaže v veliki meri plačali mali delničarji. Banke upnice in Sava bodo namreč po izvedeni dokapitalizaciji s pretvorbo 10,3 milijona evrov posojil v kapital obvladovale kar okoli 90 odstotkov lastništva, medtem ko bo delež obstoječih 65.000 malih delničarjev zvodenel na vsega nekaj odstotkov.

Cena dokapitalizacijske delnice je po naših informacijah določena pri enem evru (najnižja možna cena, ki jo dopušča zakon o gospodarskih družbah), vendar pa je to za obstoječe delničarje le slaba uteha. Še preden bodo Gorenjska banka, Sava, Banka Celje in Abanka Vipa v kapital NFD Holdinga pretvorile del svojih posojil, bodo morali v holdingu izvesti združitev delnic, saj v nasprotnem primeru dokapitalizacija sploh ne bi bila izvedljiva. Po neuradnih informacijah naj bi v NFD Holdingu devet dosedanjih delnic združili v eno, s čimer bi se skupno število delnic znižalo z 16,8 na le 1,9 milijona, številni mali delničarji pa bi namesto delnic prejeli le delne pravice.

Ljubljanska Sava pred velikimi izzivi

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 7

Reprogram posojil, nadaljnje zniževanje stroškov in dezinvestiranje so glavni projekti za finančno reševanje Save, kije svoj sedež tudi formalno iz Kranja preselila v Ljubljano

Matej Narat, predsednik uprave Save, je po torkovi skupščini delničarjev posebej za Večer razložil, da ima poslovna skupina številnim dezinvesticijam navkljub (recimo lanski prodaji gumarske in nepremičninske dejavnosti ter določenim finančnim naložbam) za približno 295 milijonov evrov dolgov, ima pa tudi veliko depozitov. "Do marca letos nismo nikoli zamujali ne s plačilom posojilnih obresti ne z glavnicami od posojil. Smo pa tik pred tem, da z bankami upnicami sklenemo dolgoročen celovit reprogram posojil. Strahovi nekaterih delničarjev, da se bomo z bankami dogovorili za več kot petodstotno obrestno mero, niso upravičeni, saj verjamemo, da bo ta mnogo nižja. Ne nazadnje imamo visoke zneske depozitov ne le zaradi prejetih kupnin od prodaj naših naložb, ampak ker smo se dezinvestirali po višjih cenah, kot so bile naložbe zastavljene pri bankah," je dejal Narat in spomnil, da so v Savi zgolj lani odplačali za 100 milijonov evrov glavnice in še 21 milijonov evrov posojilnih obresti.

V Savi, ki je finančni holding, so veliko delali za stroškovno racionalizacijo. Tako se je v zadnjih nekaj letih število zaposlenih z 62 znižalo na 23 ljudi, tri zaposlene pa so na porodniškem dopustu. S štirih na tri se je nedavno skrčilo tudi število članov uprave, o morebitnem znižanju števila nadzornikov - trenutno šest predstavnikov kapitala in trije predstavniki zaposlenih - pa bi morali odločati delničarji. Mali delničarji so sicer na tokratni predpraznični seji bentili zlasti zato, ker je delnica Save v dobrih petih letih z rekordnih nivojev 680 evrov zdrsnila na aktualne štiri evre, a je ob 325 milijonih evrov slabitvah v zadnjih letih padec povsem razumljiv. Nekoliko v tolažbo jim je bila zlasti informacija vodstva Save, da je čisti dobiček (po lanskih 99,3 milijona evrov izgube) v letošnjem prvem četrtletju znašal 23,9 milijona evrov, od tega je velika večina iz naslova prodaje gumarske družbe Savatech češkemu ČGS.

Abanka lahko v lov za 90-milijonsko dokapitalizacijo

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 04. 2013 Stran: 3

Iskanje svežega kapitala Uprava banke še ne ve, ali ji bo uspelo prepričati investitorje o nakupu novih delnic

Ljubljana - Uprava Abanke, ki ima 7,8-odstotni tržni delež, gre lahko (znova) v lov za svežim kapitalom, so na včerajšnji skupščini odločili njeni delničarji in z večino glasov potrdili predlagano, tokrat kar 90-milijonsko dokapitalizacijo Abanke.


Potem ko je februarja propadel že drugi poskus dokapitalizacije Abanke, so se njeni delničarji včeraj spet strinjali s predlaganim povečanjem osnovnega kapitala, kot to od Abanke zahteva glavni nadzornik bančnega trga Banka Slovenije (BS). Strinjali so se tudi z zahtevo BS, da se pri dokapitalizaciji izključi prednostna pravica obstoječih delničarjev; glavni lastniki (Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Sava) so namreč Abanko pri iskanju svežega kapitala že dvakrat pustili na cedilu, zato v BS niso hoteli tvegati ponovnega propada dokapitalizacije. Uprava banke v vnovičnem poskusu stavi predvsem na zunanje investitorje. »Pogovori z zunanjimi investitorji potekajo ves čas. Investitorji so izkazali določen interes za vlaganje svežega kapitala, čas pa bo pokazal, ali bo ta interes tudi uresničen,« je po skupščini povedal predsednik uprave Abanke Jože Lenič.

Na skupščini so delničarji sprejeli tudi predlagane spremembe statuta, ki so omogočile dokapitalizacijo, ter sklep o znižanju osnovnega kapitala s 30 na 7,2 milijona evrov. S tem bo banka pokrila del lanske izgube, ki je po odpisu slabih naložb in po rezervacijah znašala 76 milijonov evrov.

Kjer se prepira država, ima dobiček Južna

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 04. 2013 Stran: 8

Petrol

V spor med Kadom in »Janševim« Sodom glede imenovanja novih članov nadzornega sveta Petrola je včeraj posegel kar minister za finance Uroš Čufer. Bodo v nadzornem svetu kar tri imena, ki so tako ali drugače povezana z Južno?

Na današnji skupščini Petrola, na kateri bodo delničarji odločali o novem nadzornem svetu, niso izključene (ne)načelne koalicije med največjimi delničarji, ki bodo svoje karte bržčas skrivali do samega začetka. V igri bo namreč vseh šest nadzorniških položajev v največji domači energetski skupini, ki je lani ob 3,75 milijarde prihodkov ustvarila 54 milijonov evrov čistega dobička, lastniško pa obvladuje tudi pomemben delež v Geoplinu.

Še včeraj opoldne je kazalo, da bi lahko na skupščini prišlo do obračuna med državnimi lastniki: Sodom, uradno največjim, 19,75- odstotnim lastnikom Petrola, ki ga še vedno vodi Peter Ješovnik (SDS), ter koalicijo drugih državnih delničarjev na čelu s Kadom, ki sprva ni želel podpreti morebitnega imenovanja kadrov iz kroga zdaj že nekdanje Janševe vlade. Po neuradnih informacijah naj bi v pogovore med Kadom in Sodom tako pozno popoldne posegel kar minister za finance Uroš Čufer in prižgal zeleno luč končnemu seznamu predlaganih nadzornikov. To naj bi razburilo kroge znotraj Pozitivne Slovenije, pri čemer naj bi Čuferju »pokrila« hrbet predsednica vlade Alenka Bratušek. Oba paradržavna sklada naj bi se tako pred zaključkom redakcije vsaj načelno dogovorila, da bosta danes glasovala enotno.

Spor zakuhala vlada, Gruden zaznal priložnost

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.