NFD Holding

Skobirju zmanjkalo podpornikov

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 09. 2013 Stran: 8

Aerodrom Ljubljana

Delničarji so včeraj z veliko večino zavrnili načrte predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja. Ta bo moral načrte za megalomansko investicijo v nov potniški terminal pospraviti v predal, čeprav je za naložbo porabil že 2,4 milijona evrov.

Predsedniku uprave Aerodroma Ljubljana Zmagu Skobirju je včeraj, ko je delničarje skušal prepričati o podprtju megalomanske investicije, ob strani stala le peščica delničarjev. Poleg nekaterih sedanjih in nekdanjih zaposlenih še predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič in Peter Marn, član nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana in svetovalec družbe Regal GH, ki upravlja brezcarinske prodajalne na brniškem letališču.

Toda to še zdaleč ni bilo dovolj, da bi Skobirju prineslo zadostno podporo za nadaljevanje 57 milijonov evrov vredne naložbe v nov potniški terminal, saj je investicijo podprla le slaba četrtina prisotnih delničarjev. Ker država zaradi kršitve zakona o prevzemih na skupščini ni imela glasovalnih pravic, je bila ključna odločitev v rokah Publikuma Trezorja Deana Cendaka in Zvoneta Taljata, švedske družbe za upravljanje East Capital in KD Skladov, ki so imeli na skupščini več kot polovico glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih so proti naložbi glasovali tudi v NFD DZU, NLB Skladih in Modri zavarovalnici, kjer so očitno dali prednost privatizaciji pred tvegano naložbo, ki bi po ocenah nekaterih malih delničarjev celo ogrozila finančno stabilnost družbe.

Lastniki dobre desetine Aerodroma zavrnili naložbo

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 09. 2013 Stran: 8

Drugi potniški terminal Država vse od odločitve o privatizaciji molči - Izgubljen evropski denar - Skobir: Edini primeren lastnik je Fraport

Zgornji Brnik - Pri odločanju delničarjev Aerodroma Ljubljana o 57-milijonski naložbi v drugi terminal je država, ki ji agencija za trg vrednostnih papirjev niti začasno ni odmrznila glasovalnih pravic, z nemim statiranjem pokazala popolno aroganco. Ob zavrnitvi naložbe so se delničarji tudi odpovedali večini ali vsem 14,4 milijona evrov že odobrenih evropskih sredstev.


Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana (AL) Zmago Skobir je delničarjem še (najmanj) četrtič zaman poskušal prikazati nujnost gradnje, za katero so po javnem postopku z licitiranjem med tremi ponudniki že izbrali najugodnejšega ponudnika, ki bi gradbeno-obrtniška dela na ključ opravil za 35,112 milijona evrov, pogodba pa še ni bila podpisana, saj se je čakalo na odločitev delničarjev. Dosedanji razpisi so za Aerodrom Ljubljana nezavezujoči, res pa je družba v projekt vložila 2,375 milijona evrov. Projekt bo po privatizaciji sicer lahko nadaljeval bodoči lastnik.

Del pidovske zgodovine se končuje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 08. 2013 Stran: 7

Vzajemni skladi

Obdobje pidovske tranzicije, ki so ga poosebljale številne investicijske družbe, ki so nemalokrat interese malih vlagateljev postavljale na zadnje mesto, se počasi končuje.

Z iztekom dveletnega prehodnega obdobja so namreč v začetku meseca še zadnji "ujetniki" pidovskih skladov dobili možnost nekaznovanega unovčenja svojega premoženja oziroma tistega, kar je od njega ostalo. Z iztekom dvoletnega prehodnega obdobja so tudi imetniki točk NFD 1, zadnje investicijske družbe (id), ki se je preoblikovala v vzajemni sklad, naposled dobili prosto pot za nekaznovano prodajo svoje naložbe. Vse do začetka avgusta so morali vlagatelji v NFD 1 pri izstopu poleg standardne izstopne provizije plačati še dodatno, 10-odstotno kazensko provizijo, najvišjo, ki jo je pri preoblikovanju v vzajemni sklad določil kateri koli id.

S tem se je začel tudi pospešen izstop vlagateljev iz NFD 1, kar bo svoj pečat pustilo tudi na domačem borznem trgu, vez med domačo industrijo vzajemnih skladov in slovenskim kapitalskim trgom pa se bo še dodatno natrgala. Po zadnjih podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) imajo vsi domači vzajemni skladi v lasti za le še 175 milijonov evrov delnic slovenskih podjetij, od česar okoli polovico odpade zgolj na NFD 1. Slednji bo sedaj prisiljen v prodaje svojih naložb, saj med njegovimi večjimi vlagatelji prevladujejo različni holdingi, ki so že končali v stečaju oziroma se sprehajajo nevarno po robu insolventnosti. Glede na zadnjo znano lastniško strukturo NFD 1 je pričakovati, da bo v naslednjem obdobju svoje točke prodala najmanj tretjina lastnikov, velik pritisk je pričakovati tudi od malih vlagateljev.

"Cerkev je upala, da jo bo rešil svetovalec blizu Pahorjeve vlade"

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Malverzacije Cerkve mimo organov pregona

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 05. 08. 2013 Stran: 3

Gospodarstvo / Cerkev

Na posle, ki smo jih razkrili v Dnevniku, naj bi bili na ATVP, ki jo je v tistem času vodil Neven Borak, obveščeni že pred najmanj sedmimi leti.

»Agencija je vodila nadzor v zvezi z nakupom in prodajo delnic MK Založbe, v katerem pa ni ugotovila nobenih nepravilnosti,« so nam povedali na ATVP. Dodali so sicer, da je v tistem času veljal še stari zakon o prevzemih, pri katerem je bilo dokazovanje usklajenega delovanja vezano samo na glasovanje na skupščini. Sodeč po njihovih pojasnilih so torej preverjali predvsem sum, ali so mariborska škofija, Krekova družba, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding in skupina NFD delovali usklajeno pri kasnejšem prevzemu MK Založbe. Ne pa tudi očitkov, da je mariborska škofija pri poslih neupravičeno prišla do visokega dobička.

Policisti preiskovali, a niso našli dovolj dokazov

Kako sta Stres in Kramberger za Cerkev iz nič ustvarila milijonski dobiček

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 08. 2013 Stran: 1

Gospodarstvo / Mariborska nadškofija

Medtem ko za zapahi sedita Bine Kordez in Hilda Tovsak, na zatožni klopi pa obsodilne sodbe dobivajo Boško Šrot, Igor Bavčar in drugi padli heroji tranzicije, se večina ne zaveda, daje bila pionirka na področju izčrpavanja družb in nabiranja sredstev za legalizacijo prevzema - Cerkev


Razkrivamo dokumente, ki dokazujejo, da sta imela danes že upokojena nadškofa dr. Anton Stres in dr. Franc Kramberger pomembno vlogo pri izčrpavanju družb pod okriljem propadlih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter da Nadškofija Maribor še zdaleč ni bila le nedolžna opazovalka dogajanja v cerkveni finančni piramidi. Čeprav poskuša slovenska Cerkev odgovornost za enega največjih finančnih škandalov v zgodovini Rimskokatoliške cerkve prevaliti na uprave družb in laične finančne strokovnjake, so tudi njeni zdaj že nekdanji vodilni kadri aktivno sodelovali pri poslih.

Tako je takrat še Rimskokatoliška škofija Maribor (sedaj Nadškofija Maribor) sodelovala pri preprodaji delnic Mladinske knjige (MK) Založbe in z le dvema posloma v enem dnevu zaslužila skoraj 1,3 milijona evrov. Pri tem ni tvegala niti evra, do vprašljivih poslov pa je prišlo tik pred začetkom uradnega prevzema finančnega holdinga Zvon Ena. Ta je s poceni bančnimi posojili in ob pomoči tako leve kot desne politike postal lastnik pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Ob bankrotu nadškofijskih podjetij leta 2011 so banke v njih nasedle z več kot pol milijarde evrov posojil, več deset tisoč malih delničarjev pa je izgubilo vse premoženje.

Alkimija izpod škofovskih peres

Delničarji: Plača uprave previsoka

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2013 Stran: 8

Istrabenz Sava ima tri člane v nadzornem svetu

Ljubljana - Kranjska Sava je še trdneje zavladala v nadzornem svetu koprskega Istrabenza. Na včerajšnji skupščini je v nadzorni svet holdinga imenovala še člana svoje uprave Miho Resmana, s čimer ima Sava (16,32-odstotna lastnica) v nadzornem svetu Istrabenza zdaj tri predstavnike kapitala od štirih.

Potem ko je skupaj z zamejsko družbo KB 1909 lani od Petrola odkupila tretjinski delež Istrabenza, se je kmalu zasidrala tudi v njegovem nadzornem svetu. Njegov predsednik Janez Grošelj sicer prihaja iz Petrola, a ta ni več lastnik holdinga.

Med nadzorniki sedita še Desa Katic iz NFD (največja lastnica NFD je Sava) in Franci Strajnar, ki je bil do konca leta 2012 član uprave Save, še vedno pa je nadzornik v Abanki, kjer je največja posamična lastnica prav Sava. Z imenovanjem Resmana Sava torej povsem obvladuje nadzorni svet koprskega holdinga, ki drži roko nad turizmom na Obali.

Mali delničarji, ki so v Istrabenzu izgubili večino premoženja, pa so na skupščini znova izpostavili problematiko nerazumno visokih prejemkov uprave, ki po novem nadzira le še osem zaposlenih in hkrati za delo v odvisnih družbah prejema dodatna nadomestila. Še zlasti jih motijo prejemki predsednika uprave Rudija Grbca, ki je po izračunih malih delničarjev plačan bolje kot marsikateri drug menedžer v državi.

Delničarji Telekoma si bodo izplačali za kar 77 milijonov evrov dividend

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 07. 2013 Stran: 6

Z nasprotnim predlogom mali delničarji in tudi država kot večinska lastnica Telekoma Slovenije, ki včeraj sicer ni imela glasovalnih pravic, do občutno višjih dividend

Ker država in nekateri z njo povezani lastniki na včerajšnji skupščini delničarjev Telekoma Slovenije še vedno niso imeli glasovalnih pravic, se je skupščine udeležilo le nekaj več kot 10 odstotkov kapitala največje slovenske telekomunikacijske družbe. Ti pa so po pričakovanjih in verjetno tudi ob tihem soglasju države podprli nasprotni predlog nekaterih malih delničarjev (Modra zavarovalnica, PPS, Intersvet, Perspektiva, družbi Vizija Holding, NFD 1, DBS ter skladi KD) o delitvi bistveno višje dividende od sprva predlaganih 1,46 evra bruto ob že izplačanih 3,70 evra bruto vmesne dividende na delnico. Tako bo namesto skupnih 5,16 evra za posamezno Telekomovo delnico letos v 60 dneh izplačanih kar 12 evrov bruto dividende ali nekaj več kot 78 milijonov evrov.

Presenetljivo veliko je bilo tehničnih zapletov z glasovanjem, četudi je šlo za skupščino delničarjev tehnološkega podjetja. Tako so morali delničarji posamezne točke preskakovati, kar nekaj jih je bilo izvedenih z dvigom rok in ne na elektronski način. Kljub vsemu sta bila na koncu za nova nadzornika izglasovana dr. Marko Hočevar, ki je bil že v prvotnem predlogu, na ljubljanski ekonomski fakulteti pa je zaposlen kot vodja katedre za računovodstvo ter revizijo, ter z nasprotnim predlogom Modre zavarovalnice Matej Golob Matzele, ki je trenutno zaposlen v Abanki Vipa kot izvršni direktor področja za poslovanje s pravnimi osebami. Delničarji so z veliko večino oddanih glasov potrdili, da sme Telekomova uprava v naslednjih treh letih v imenu podjetja dokupiti do 10 odstotkov lastnih delnic ali 653.547 delnic, trenutno jih že ima v lasti 30 tisoč ali 0,46 odstotka vseh.

Delničarji Telekoma bi 8,30 evra bruto dividende na delnico

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 07. 2013 Stran: 3

Skupščina Poslovodstvo predlaga delitev tretjine bilančnega dobička, srednje veliki delničarji bi razdelili štiri petine

Ljubljana - Poslovodstvo Telekoma Slovenije (TS) je pred današnjo sejo skupščine delničarjev sporočilo, da bi izplačilo tako visoke dividende, kot jo je predlagal del (manjšinskih) delničarjev, vplivalo na izvajanje zastavljene strategije družbe. Izplačilo bi po vsej verjetnosti oskubilo sredstva za naložbe - v osnovna sredstva je TS letos kanil vložiti 130 milijonov evrov, toliko kot lani.


Potem ko so si delničarji TS z vmesno dividendo že razdelili 24 milijonov evrov (3,70 evra bruto na delnico), je poslovodstvo predlagalo še izplačilo 9,5 milijona dividende oziroma 1,46 evra bruto na delnico. Tak predlog je v skladu z dividendno politiko družbe, ki predvideva izplačilo do ene tretjine bilančnega dobička in je »oblikovana v skladu s pričakovanji in interesi lastnikov ter prilagojena naložbeni strategiji, zagotavljanju dolgoročne rasti in razvoja skupine«. Od skupaj 100,8 milijona bilančnega dobička za leto 2012 bi za dividende namenili 33,6 milijona evrov.

Mali delničarji - Modra zavarovalnica, Intersvet, Perspektiva FT, KD Skladi, NFD, Vizija holding ena, Vizija holding, DBS in Pokojninska družba A, ki imajo skupaj 5,89 odstotka delnic - s prvopodpisanim predsednikom uprave Modre zavarovalnice in predsednikom nadzornega sveta Telekoma Slovenije Borutom Jamnikom predlagajo dodatno izplačilo skoraj 54 milijonov evrov dividende oziroma 8,30 evra bruto na delnico. Preostalih 22,8 milijona bilančnega dobička pa naj bi prenesli v naslednje leto.

Bo država prodala Telekom?

Helios: višja dividenda, dva ponudnika

Medij: Večer Avtorji: D.T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 06. 2013 Stran: 7

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je na včerajšnji skupščini delničarjev uspelo s predlogom, da se za dividendo namesto sprva predlaganih osem evrov na delnico nameni 15 evrov bruto. Predlog MDS je dobil 62-odstotno podporo. Delničarji (največji so Zvon Ena Holding v stečaju, Sod, Modra zavarovalnica, Delniški Triglav Steber, Nova KBM in NFD 1) bodo skupno približno štiri milijone evrov dividend prejeli najkasneje v 90 dneh. Predsednik uprave Heliosa, Uroš Slavinec, se je v okviru predstavitve letnega poročila za leto 2012 dotaknil tematike prodajnega postopka. Delničarje je seznanil, da je bil maja letos zaključen skrbni pregled skupine Helios, h kateremu so pristopili trije interesenti in dva od slednjih sta podala ponudbo za nakup večinskega deleža. Ponudbi za odkup sta podala drugi največji premaznik na svetu, ameriška multinacionalka PPG, in avstrijski Ring International. Na potezi so prodajalci večinskega deleža (zlasti državne banke), ki morajo sprejeti odločitev glede dejanske prodaje Heliosa.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.