NFD Holding

Alojz Slavko Jamnik moral zapustiti Banko Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 9

Sanacija bank

Banko Celje, ki je pred dnevi ostala brez predsednika uprave Dušana Drofenika, je moral zapustiti še Alojz Slavko Jamnik, nekdaj eden vodilnih bančnikov v NLB. Imetnike njenih podrejenih obveznic medtem skrbi, da bodo s podržavljenjem Banke Celje izgubili kar 90 milijonov evrov.


V Banki Celje, ki bi bila zaradi katastrofalnih rezultatov obremenitvenih testov lahko naslednja v vrsti za podržavljenje, so izgubili še enega pomembnega člana vodstvene ekipe. Po danes že pokojnem predsedniku uprave Dušanu Drofeniku, ki se je konec leta odpovedal novemu mandatu, jih je pred nekaj dnevi zapustil še Alojz Slavko Jamnik, ki je v banki skrbel za področje slabih naložb.

Ali je Jamnika odnesel slab nadzor nad problematičnimi komitenti ali njegova pretekla zapuščina v NLB, ni znano, saj v Banki Celje na naše vprašanje niso odgovorili. Tako ni jasno niti, ali je Jamnik odstopil sam ali pa ga je morebiti razrešil novi začasni predsednik uprave Davorin Leskovar. »Gospod Jamnik ni več zaposlen v Banki Celje, zaradi zaključka projektov pa do konca februarja še deluje v okviru hčerinske družbe Posest,« so bili skopi z informacijami v Banki Celje. Družba Posest se sicer med drugim ukvarja s prodajo, inženiringom in leasingom nepremičnin, nazadnje pa je upravljala skoraj 19-milijonsko premoženje.

Na slabo banko tudi Južna, Gantar, Zupanc, Avtotehna...

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.


Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Vladni rop lastnikov bančnih obveznic NLB

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 06. 01. 2014 Stran: 23

Kaj se zgodi, če banki, ki vam je posodila denar, ne vračate kredita? Odgovor je jasen: banka unovči zavarovanje kredita, opravi izvršbo na vašem transakcijskem računu ali pa zarubi vaše nepremičnine. In prav je tako, saj je dolg treba vrniti. Pa velja to tudi v nasprotni smeri? Očitno ne. Vse, ki so NLB posodili denar z nakupom podrejenih obveznic, so vlada Alenke Bratušek in poslanci vladajoče koalicije razlastili ter jim celo v zakonu odrekli ustavno zajamčeno pravico do pritožbe.


Večina tistih, kije kupila podrejene obveznice NLB, se za denar lahko zdaj preprosto obriše pod nosom. Pravijo, da gre pri zakonu za rop državljanov, ki se ne razlikuje veliko od klasičnega (oboroženega) ropa banke. S to razliko, da je državna banka oropala državljane, roparji pa so bili s predlagano novelo zakona o bančništvu ministri s predsednico vlade na čelu in poslanci, ki so dvignili roko za zakon. Kaj takega bi bilo še v Severni Koreji težko izvesti. S tem ukrepom je Alenka Bratušek tudi pokazala, kako si predstavlja Slovenijo »gospodarsko uspešnejšo, bolj demokratično, strpno in solidarno«. Ruska izdaja revije Forbes ni zaman deželo na sončni strani Alp označila za najbolj socialistično državo v Evropi.

Šest kršitev ustave

»To je ukrep revolucionarnega prava,« je prepričan Tadej Kotnik, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je (bil) imetnik podrejenih obveznic slovenskih bank, po uveljavitvi novele zakona o bančništvu pa je ostal brez vsega. Zato se je tudi podpisal pod pobudo za oceno ustavnosti. Take pobude so na ustavnem sodišču štiri, svoji zahtevi pa sta dala državni svet in varuhinja človekovih pravic. Slednja zakonu očita šest kršitev ustave: da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen), da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen), da so pred zakonom vsi enaki (14. člen), da je varstvo lastnine povezano s pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen), da je prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člen) in daje kršeno načelo določnosti pravnih aktov (v povezavi z 2. in 120. členom).

Jazbec pošilja holding v stečaj

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 12. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Rdeča luč sanaciji NFD Holdinga je več kot zgovorna in jasno kaže, da Banka Slovenije pod nobenim pogojem ne bo dovolila reševanja holdingov, četudi bi bilo to v ekonomskem interesu bank in bi se delničarji prostovoljno odpovedali svojemu lastništvu v holdingu.


Čeprav je NFD Holding v letu in pol po zamenjavi uprave prodal za več kot 30 milijonov evrov finančnih naložb in odplačal dobršen del bančnih posojil, za centralne bankirje to ni dovolj. Svet banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca je namreč po naših informacijah sanaciji NFD Holdinga prižgal rdečo luč in njegovim bankam upnicam prepovedal vstop v lastništvo.

Dokapitalizacija s pretvorbo manjšega dela posojil v kapital NFD Holdinga je bila eden od ključnih pogojev sanacije, na dokapitalizacijo pa je bil vezan tudi že pred več kot pol leta sklenjeni dogovor z bankami. Uprava NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca se je že sredi letošnjega leta z bankami dogovorila o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil in načrtu finančnega prestrukturiranja, ki predvideva prodajo vseh finančnih naložb in nepremičnin v roku dveh oziroma treh let. Prav tako so dokapitalizacijo na skupščini že potrdili tudi delničarji NFD Holdinga, čeprav so s tem dejansko podprli razvodenitev svojega lastništva. Po dokapitalizaciji bi namreč sedanji lastniki obdržali le nekaj odstotkov delnic, upniki pa bi imeli v lasti več kot 90-odstotni lastniški delež. A dogovor so vseskozi blokirali centralni bankirji, ki Abanki, Banki Celje in Gorenjski banki niso dali dovoljenja pridobitev kvalificiranega deleža v NFD Holdingu.

Skrita likvidnostna sredstva

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.


Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.

Hoteli Bernadin - zavod za zaposlovanje kadrov iz Save?

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 12. 2013 Stran: 9

Sinergija po Savino Kranjska družba ima majhen lastniški delež, vendar glavno besedo v portoroškem turizmu, zato pospravlja kadre

Portorož - Ko v portoroškem turizmu slišijo za besedo sinergija, jim gredo dlake pokonci, saj se dobro spomnijo, kam so jih pripeljale te besede, ki jih je pred desetletjem pogosto uporabljal Igor Bavčar. Se v portoroških Hotelih Bernardin res dogaja kadrovska čistka, v kateri odstavljajo stare, pravijo jim »Vojničeve«, kadre in nameščajo »Savine«?


Vprašanje o sinergiji in čistkah je vzniknilo minule dni, potem ko se je najprej zgodila zamenjava v vrhu Hotelov Bernardin in prejšnji teden še v vrhu Istrabenza Turizem. Nekaterim zaposlenim iz Skupine Hoteli Bernardin so se neusmiljeni kadrovski posegi uprli. »Odpustili so deset redno zaposlenih in zaposlili vsaj 15 novih. To pomeni, da varčevanje in racionalizacija nista razlog za odpuščanje,« nam je povedal nekdo od zaposlenih, ki so mu prekinili redno zaposlitev. Lani in letos so odšli: Daniel Koželj, direktor nabave, Zoran Lapov, izvršni direktor operative, Mirko Pire, direktor hotela Histrion, Samo Valič, direktor investicij, Irena Dežjot, vodja hotela Metropol, Stane Marchiotti, direktor Metropola Resort, Radovan Mikuletič, pomočnik uprave za finance ... Zdaj napovedujejo, da naj bi za direktorja marketinga pripeljali nekoga iz Hrvaške, sedanji direktor Borut Fakin pa bo ostal le vodja prodaje.

Policija zaslišala vse vpletene razen nekdanjih nadškofov

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 19. 11. 2013 Stran: 4

Kronika / Sporni posli mariborske nadškofije

Kriminalisti so končali pogovore z vpletenimi v domnevno sporno preprodajo delnic MK Založbe. A med zaslišanimi ni bilo Antona Stresa in Franca Krambergerja, ki sta s temi posli mariborski nadškofiji zagotovila milijonsko finančno korist.

Primer domnevno sporne preprodaje delnic Mladinske knjige (MK) Založbe, s katerimi sta zdaj že upokojena nadškofa dr. Anton Stres in dr. Franc Kramberger mariborski nadškofiji zagotovila skoraj 1,3 milijona evrov dobička na račun drugih podjetij, je ponovno na mizi tožilcev. Ti se bodo morali odločiti, ali bodo tokrat zahtevali kazenski pregon ali pa bodo ovadbo (ponovno) zavrgli.

Kriminalisti policijske uprave (PU) Ljubljana so pred kratkim končali zaslišanja vpletenih v deset let stare posle z delnicami MK Založbe. Kot so povedali na PU Ljubljana, so poročilo konec minulega meseca že dopolnili in poslali okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, kjer pa odločitve za zdaj še niso sprejeli. Spomnimo, da je tožilstvo pred tremi leti ovadbo malih delničarjev MK Založbe že zavrglo, kriminalisti pa tedaj po neuradnih informacijah niso zaslišali niti ene osebe, vpletene v posle z delnicami MK Založbe. Primer so na tožilstvu znova odprli šele, ko smo delniške malverzacije mariborske nadškofije avgusta letos razkrili v Dnevniku.

Šest oseb na pogovoru na policiji

NFD čaka soglasje Banke Slovenije

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 11. 2013 Stran: 10

Konverzija ali stečaj Bo bankam dovolila vstopiti v lastništvo holdinga?

Ljubljana - Ce se Banka Slovenije ne bo strinjala s pretvorbo terjatev Abanke, Gorenjske banke in Banke Celje v lastniški delež holdinga NFD, bo v stečaju končal še eden od domačih finančnih holdingov, je opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. 


Holding NFD velja za enega od finančnih holdingov, ki v zadnjem času pospešeno prodajajo svoje premoženje. Skupaj je v zadnjih dveh letih zmanjšal svojo izpostavljenost do bank za približno 32 milijonov evrov naložb, vendar to ni rešilo holdinga, ki je že nekaj mesecev kapitalsko neustrezen. Uprava holdinga je zato na junijski skupščini lastnikom in upnikom predlagala, naj kapitalsko ustreznost zagotovijo tudi s pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže; delničarji so predlog potrdili z večino glasov, a je za zdaj ostalo zgolj pri skupščinskem sklepu, saj mora zeleno luč načrtovani dokapitalizaciji po novem prižgati tudi Banka Slovenije.

»Po našem mnenju je vstop upnikov v lastniški kapital najboljša rešitev za delničarje in upnike holdinga. Kako bo odločila Banka Slovenije, ne bi hotel ugibati, bomo pa upoštevali voljo regulatorja, kakršna ta že bo,« je poudaril predsednik uprave holdinga NFD Miran Kraševec ki je razloge za reševanje holdinga že predstavila na Banki Slovenije. Pisni poziv, naj BS čim prej odloči o usodi holdinga NFD, je prejšnji teden na njenega guvernerja naslovilo tudi društvo Mali delničarji Slovenije.

Bo holding pokopal kar guverner Boštjan Jazbec?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 11. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Usoda NFD Holdinga zaradi zavlačevanja Banke Slovenije že več mesecev visi v zraku. Vse več je znamenj, da nameravajo centralni bankirji holding spraviti v stečaj, čeprav se je ta z bankami že dogovoril o reprogramu posojil.

NFD Holding, ki ima še vedno več kot 71.500 malih delničarjev, očitno utegne spraviti v stečaj kar Banka Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca.

Čeprav je upravi NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca v zadnjih dveh letih uspelo prodati že za več kot 30 milijonov evrov naložb, obenem pa je z bankami podpisala tudi dogovor o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil, Abanka, Banka Celje in Gorenjska banka po več kot petih mesecih še kar čakajo na soglasje Banke Slovenije za vstop v lastništvo holdinga. Brez soglasja Banke Slovenije omenjene tri banke ne morejo dokapitalizirati NFD Holdinga, ki bo brez dodatnega kapitala končal v stečaju. Zakaj odlašajo z odločitvijo, v Banki Slovenije niso želeli pojasniti, po neuradnih informacijah pa naj bi se nagibali k temu, da bi NFD Holding končal v stečaju. Temu pritrjujejo tudi zadnje poteze Banke Slovenije, ki je od bank upnic pred dnevi ponovno zahtevala obrazložitev razlogov za dokapitalizacijo NFD Holdinga, čeprav so jim bankirji te podrobneje predstavili že pred več meseci.

Dukat stoodstotni lastnik Ljubljanskih mlekarn

Medij: In Store Avtorji: Unknown Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 10. 2013 Stran: 10

Hrvaško podjetje Du kat je pod patronatom francoskega Lactalisa glede Ljubljanskih mlekarn izvedlo postopek, s katerim so vse delnice manjšinskih delničarjev tega podjetja prenesli na Dukat. Kot so zapisali. je bil prenos delnic urejen v skladu z odredbami Zakona o trgovinskih društvih Republike Slovenije. Dukat je tako postal lastnik 4,381.933 delnic Ljubljanskih mlekarn, kar predstavlja 1 00 % osnovnega kapitala Ljubljanskih mlekarn.

Znano je že, da je Dukat sredi leta prevzel večinski, 50,3% delež v Ljubljanskih mlekarnah od NFD Holdinga, Factor Banke, iMutnal Funda, KD Delniški Dohodkovni, Banke KD in Save. Potem je Dukat nastopili z obvezujočo ponudbo za odkup delnic ljubljanskega podjetja in pri tem postopku dobil dodatnih 46,23 % delnic, kar je pomenilo, da je imel že od druge polovice meseca maja skupno 96,52 % delnic. Skupščina Ljubljanskih mlekarn je v začetku avgusta v skladu s slovenskimi zakoni sprejela odločitev o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na Dukat.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.