NFD Holding
Istrabenz je v prvih treh mesecih leta posloval z 1,3 milijona evrov čiste izgube
Medij: Finance Avtorji: Andreja Rednak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 05. 2012 Stran: 9
Holding Istrabenz je v prvih treh mesecih leta posloval z 1,3 milijona evrov čiste izgube. Holding, ki je v prisilni poravnavi od marca 2010, je s prodajo dela družbe Instalacija upnikom predčasno poplačal 29,5 milijona evrov, skupaj to pomeni 56,3 odstotka poplačanih obveznosti iz naslova glavnic do bank upnic. Istrabenz je imel konec marca za 193 milijonov evrov dolgoročnih in 2,5 milijona evrov kratkoročnih obveznosti. Trije največji lastniki so Petrol, NFD Holding in NLB.
Sava želi več moči v holdingu NFD
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 05. 2012 Stran: 10
Sava želi več moči v holdingu NFD. Boj za nadzor. Na skupščini želi doseči imenovanje še enega nadzornika iz Save
Ljubljana - Boj za nadzor v holdingu NFD, v katerem sta na nasprotnih bregovih kranjska Sava in nekdanje vodstvo skupine NFD, se nadaljuje. Zadnjo potezo je včeraj naredila kranjska Sava, ki želi na prihajajoči skupščini v NS holdinga imenovati še enega nadzornika. Majska skupščina holdinga NFD ni volilna (holding je povsem prenovljen NS dobil avgusta lani), zato je Sava svojo zahtevo podala v obliki zahteve za razširitev dnevnega reda majske skupščine holdinga. Po ZGD lahko takšno zahtevo vloži delničar, ki obvladuje več kot dvajsetino kapitala družbe, Sava pa je v holdingu NFD skoraj četrtinska lastnica (24,65 odstotka). Ce se bodo s predlogom Save strinjali tudi drugi delničarji holdinga, bo Jan Malh/ postal peti član NS holdinga NFD.
Njegovo imenovanje bi Savi omogočilo tudi večji nadzor nad upravljanjem holdinga, je včeraj poudaril Rajko Stankovič iz društva MDS. »Najnovejši predlog Save lahko razumemo na dva načina; prvič, da se Sava pripravlja na odgovornejšo vlogo v holdingu NFD, ki je tudi pomemben lastnik turistične divizije na Obali, Hotelov Bernardin. In drugič, da vodstvo Save želi operativen in odločujoč vpliv v NS holdinga tudi po morebitnem stečaju Maksime Investa, ki je druga največja lastnica holdinga NFD,« je ugibal Stankovič.
Pri tem je spomnil, da še vedno ni znana usoda Maksime Investa, njena usoda pa je povsem v rokah bank. Že od konca aprila je v stečaju tretji največji lastnik holdinga NFD, celjski Finetol. »Prav mogoče je, da bodo stečajni upravitelji Finetola in morda tudi Maksime Investa na skupščini zahtevali odpoklic nadzornikov, ki so bili doslej 'prijazni' do skupine NFD in bodo v imenovanje predlagali svoje kandidate,« je dejal Stankovič.
Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 07. 05. 2012 Stran: 1 in 17
Ljubljana - Najbolje plačanih sto slovenskih menedžerjev, ki so že razkrili svoje lanskoletne plače, je v letu 2011 skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto prejemkov, v povprečju pa je vsak med njimi dobil 17.600 evrov bruto na mesec.
Po prvih objavah letnih poročil slovenskih družb je na vrhu lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ali mu bo prvo mesto uspelo ohraniti tudi po tistem, ko bodo letna poročila objavile vse družbe, za zdaj še ni znano.
Za uvrstitev na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev leta 2011 je bilo tokrat potrebno najmanj 147.000 evrov bruto prejemkov. To je sicer nekoliko manj kot v minulih letih, vendar pa številne velike gospodarske družbe še vedno niso javno objavile svojih letnih poročil, zaradi česar so zaslužki njihovih vodilnih kadrov še vedno poslovna skrivnost.
Colarič na vrhu lestvice zamenjal Zidarja in Črnigoja
Največ bruto prejemkov med vsemi slovenskimi menedžerji, ki so že razkrili te podatke, je imel lani Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto. Colariča na vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer ni uvrstila rast njegovih prejemkov (v primerjavi z letom 2010 so bili višji za 13.000 evrov), temveč propad nekaterih podjetij. V zadnjih letih sta namreč vrh lestvice zasedala Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, vendar pa je SCT lani končal v stečaju, Črnigoj pa se je umaknil z mesta predsednika upravnega odbora Primorja.
Na drugem mestu Colariču z 521.000 evri bruto prejemkov sledi član uprave Krke Aleš Rotar, na tretjem mestu pa je z le nekaj manj kot pol milijona evrov bruto prejemkov generalni direktor Scania Slovenija Harald Woitke. Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, ki so imeli lani skupno štiri milijone evrov bruto prejemkov, zaokrožujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc in Vinko Zupančič, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent. Podobno kot v preteklih letih tudi letos na lestvici tako prevladujejo direktorji farmacevtov, bank, zavarovalnic in holdingov, medtem ko se je na lestvico uspelo uvrstiti le redkim predsednikom in članom uprav proizvodnih podjetij. Še najvišje sta med slednjimi prišla direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina in generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki plačo prejema tudi v Pivovarni Laško.
Družbe v izgubi, menedžerji na vrhu plačne piramide
Novi lastnik bi pokupil še preostanek Term Maribor
Medij: Večer Avtorji: Ferk Lidija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Maribor Datum: 05. 05. 2012 Stran: 21
Včeraj je družba Platanus novi večinski lastnik največjega turističnega podjetja v Mariboru, objavila prevzemno ponudbo za nakup preostalega lastniškega deleža
Novi večinski lastnik Term Maribor, družba Platanus s sedežem v Mariboru in v lasti ruskega kapitala, želi pokupiti še preostalih nekaj manj kot 14 odstotkov Term Maribor in s prevzemno ponudbo, včeraj objavljeno preko borznoposredniške hiše Ilirika, nagovarja male delničarje. Za vsako od preostalih 307.096 delnic ponuja 13,33 evra, ponudba pa velja do poldneva 3. julija. Po enaki ceni je, kot je razvidno iz prevzemne ponudbe, prevzemnik konec marca odkupil tudi večinski paket delnic in bo torej, če uspe odkupiti vse delnice, za to največje mariborsko gostinsko-turistično podjetje skupno odštel dobrih 30 milijonov evrov.
Platanus je v mariborske Terme lastniško vstopil z nakupom 86,57-odstotnega deleža NFD Holdinga m Save Kranj po več kot dve leti trajajočih pogajanjih. Da želi novi lastnik lastništvo konsolidirati, je sporočil pred mesecem dni, ko je objavil namero za prevzem delnic Term Maribor.
Bo Mercator izpadel iz poslov z javnim denarjem?
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2012 Stran: 9
Premešane karte Stečaj Finetola bi lahko spremenil razmerje moči v nadzornem svetu Mercatorja in kranjske Save
Ljubljana - V društvu Mali delničarji Slovenije zahtevajo odstop Zdenka Podlesnika iz NS Mercatorja, saj menijo, da bi lahko ogrozil Mercatorjeve posle z državo.
Direktor celjske CBH Zdenko Podlesnik, ki je na burni marčni skupščini Mercatorja postal nadzornik najboljšega soseda, je bil do 1. avgusta lani tudi prvi nadzornik celjskega Finetola. Vendar je ta od ponedeljka v stečaju, kar bi lahko najboljšemu sosedu povzročilo nemalo težav. Zakon o javnih naročilih namreč določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti tistega ponudnika, katerega nadzornik je bil v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb lastnik, direktor ali nadzornik podjetja, ki je končalo v stečaju ali prisilni poravnavi.
Po podatkih Supervizorja je Mercator v zadnjih devetih letih z državo in lokalnimi skupnostmi ustvaril povprečno 17 milijonov evrov prometa na leto, kar pa bi se lahko spremenilo, saj lahko Podlesnikovo imenovanje Mercatorju za dve leti onemogoči dostop do javnih naročil. V društvu MDS zato pozivajo k takojšnjemu odstopu Podlesnika iz NS. To je pravzaprav že drugi poziv, saj je predsednik MDS Rajko Stankovič direktorja celjske CBH pozval k odstopu že na Mercatorjevi skupščini.
Bo Finetol odplavil javna naročila iz Save?
Upajo na odpustek
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2012 Stran: 9
Maksima Invest Še mesec dni za pogajanja
Ljubljana - Po razrešitvi Staneta Valanta z vrha holdinga NFD so si nadzorniki Maksime Investa vzeli še mesec dni časa za pogajanja z bankami upnicami o prostovoljni poravnavi; od pogajanj bo odvisno, kdo bo odslej bedel nad holdingom NFD in nad kranjsko Savo.
Maksima Invest, ki je v začetku marca razglasila insolventnost, je ena od pomembnih lastnic holdinga NFD: skupaj s celjskim Finetolom ga obvladuje skoraj 50 odstotkov, vendar to ni edina skupna točka obeh družb. Obe imata tudi visoke dolgove; te sta si nabrali pri konsolidaciji lastništva v holdingu NFD ter lastninjenju koprskega Istrabenza, ki je kasneje propadlo.
Čeprav je Maksima Invest (ta ima več kot 25.000 malih delničarjev) že nekaj časa insolventna, njeni nadzorniki še vedno upajo na pozitiven razplet. Na svoji zadnji seji so zato naložili upravi, naj pri bankah upnicah še enkrat preveri možnosti za prostovoljno poravnavo.
Za ta korak so se, kot so v ponedeljek zapisali na spletnih straneh borze, odločili zaradi »nastopa nekaterih novih dejstev«. Teh v sporočilu niso razkrili, neuradno pa je slišati, da so nova dejstva posledica zamenjave na vrhu holdinga NFD. Kot je znano, so nadzorniki holdinga prejšnji teden odpoklicali dolgoletnega predsednika uprave Staneta Valanta. Odhod so že nekaj časa zahtevale banke upnice, pri katerih so se družbe iz kroga NFD v preteklih letih zadolževale.
NFD Holding, finančna družba
Datum skupščine:
28.05.2012 - 13:00
Naslov:
na sedežu družbe, v Ljubljani, Trdinova 4.
Status:
arhivirana Nadzorniki NFD Holdinga so s položaja predsednika uprave odpoklicali Stanislava Valanta.
Valantu naj bi nadzorniki očitali neustrezno vodenje holdinga.
Holding je pod Valantovim vodstvom zapadel v resne finančne težave. Zavlačevanje pri prodaji naložb, kjer je v zadnjih letih zavrnil številne ponudbe, čeprav se je na drugi strani finančno stanje NFD Holdinga iz meseca v mesec slabšalo, naj bi tako bil eden izmed ključnih razlogov za njegovo razrešitev, je poročal časnik Dnevnik.
Ljubljana, 24.04.2012
Banke že večkrat zahtevale Valantovo razrešitev
Valantu naj nebi že več kot leto dni uspelo doseči dogovora z bankami o reprogramu posojil, saj ni bil pripravljen privoliti v praktično nobeno izmed zahtev bank upnic. Vodenje družbe bo do nadaljnjega prevzel Miran Kraševec. Za ogled prispevka Florjana Zupana iz TV SLOVENIJA 1, 24.04.2012, DNEVNIK, 19.00 uri - Valant odhaja - pritisnite na sliko ali TUKAJ.
Sava s še višjo izgubo
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 24. 04. 2012 Stran: 7
Sava s še višjo izgubo Sava je lani, po stomilijonski izgubi v letu 2010, na račun slabitev finančnih naložb pridelala 157 milijonov evrov izgube. Zadnja štiri leta vedno slabitve, a še nikoli tako visoke.
Kranj - Pred dobrim letom je vodenje kranjske Save prevzela nova uprava z Matejem Naratom na čelu. Njihovi prvi ukrepi so zajemali štiri ključna področja: izboljšanje tekočega poslovanja družb, krepitev denarnega toka, zagotovitev dodatne rokovne uskladitve virov financiranja in izpeljavo dezinvestiranja nekaterih naložb. Program ukrepov so nadgradili v strategijo poslovno-finančnega prestrukturiranja in konsolidacije do konca leta 2014.
"Sprejeta strategija prestrukturiranja Save bo omogočila občutno povečanje vrednosti družbe za delničarje, znižanje zadolženosti in utrditev temeljev za rast vrednosti delnice Sava," je takrat (in tudi danes) napovedoval Narat.
Slabitve na račun Abanke in NFD
Nadaljevanje upadanja borznih tečajev in poslabševanje gospodarskega okolja sta občutno vplivala na oslabitve finančnih naložb Save v višini 158,1 milijona evrov. "Družba je s tem v letu 2011 dosegla 156 milijonov evrov čiste izgube, bilančna vsota se je znižala za 27 odstotkov, kapital za 63 odstotkov. Delež kapitala v virih sredstev se je znižal na 21 odstotkov," podatke naniza prvi mož Save. Poslovna skupina Sava je zaradi oslabitev finančnih naložb Save in v manjši meri tudi zaradi oslabitev vrednosti zalog (pri nepremičninah) posledično ustvarila negativen čisti poslovni izid v višini 157,2 milijona evrov, vrednost oslabitev na ravni skupine pa je znašala 160,3 milijona evrov.
Nova razdelitev moči v kranjski Savi?
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 04. 2012 Stran: 9
Reševanje finančnih zagat V prihodnjih dneh naj bi bila znana usoda celjskega Finetola - Bodo banke privolile v prostovoljno poravnavo Maksime Investa?
LJUBLJANA - V prihodnjih dneh bo predvidoma znano, kdo je kupec štirih odstotkov holdinga NFD, ki jih je domnevno Banka Koper v ponedeljek zaplenila celjskemu Finetolu in jih na borzi prodala za zdaj še neznanemu investitorju.
Informacijo, da je Banka Koper zaplenila Finetolu skoraj štiri odstotke holdinga NFD, je v sredo objavil časnik Dnevnik, v celjskem Finetolu in v Banki Koper pa je niso zanikali. »Politika banke je, da se v primeru nevračila posojil poplača z zastavljenim premoženjem,« so na naše vprašanje načelno pojasnili v Banki Koper. Bolj konkreten je bil predsednik NS Finetola Matija Kolar: »Sodeč po številu delnic holdinga NFD, ki so zamenjale lastnika, je res bil zaseg ene izmed bank upnic. Več bo nedvomno znano jutri ob vpogledu v delniško knjigo NFD Holding,« je pojasnil.
Matija Kolar je tudi finančni direktor Maksime Investa, ki je v začetku marca razglasila insolventnost in se v tandemu s celjskim Finetolom z bankami upnicami že nekaj časa pogaja o prostovoljni poravnavi. Po nekaterih informacijah so menda banke pogajanja že prekinile, to pa je Kolar včeraj zanikal, saj da pogajanja še niso dokončno propadla. »Delamo vse, kar je v naši moči, da predlagana prostovoljna poravnava uspe. Družba v tem trenutku nima druge alternative za dolgoročni obstoj,« je včeraj pojasnil Kolar.
Izguba. V četrtek bodo nadzorniki kranjske Save potrjevali letno poročilo za leto 2011. Po nekaterih neuradnih informacijah bo izguba znova zelo velika (leta 2010 je dosegla 100 milijonov evrov), glavni razlog zanjo pa naj bi bila slabitev deleža v Abanki, v kateri je Sava skoraj četrtinska lastnica.
