NFD Holding

Društvo MDS poziva k preložitvi jutrišnje ustanovne seje NS Mercatorja vsaj za 7 dni

Rajko Stanković - predsednik Društva MDS poziva novoizvoljene člane nadzornega sveta PS Mercator, da prvo sejo prestavijo in rešijo nekaj predhodnih vprašanj, ki so povezana z novoizvoljenim članom g. Zdenkom Podlesnikom, sicer predsednikom NS Finetol, d.d.

Drugi, prav tako nezanemarljiv razlog pa je tudi dejstvo, da je Društvo MDS v torek 03.04.2012 vložilo in v petek 06.04.2012 dopolnilo izpodbojno tožbo, s katero zahteva ničnost oz. razveljavitev skupščinskega sklepa o razrešitvi sedanjega NS in imenovanju novih članov NS. V petek 06.04.2011 pa je Društvo MDS vložilo tudi zahtevo za začasno prekinitev vpisa novih nadzornikov, zaradi rešitve predhodnega vprašanja iz izpodbojne tožbe. 

 

Ljubljana, 09. april 2012


 

Zdenko Podlesnik naj odstopi ali vsaj zamrzne članstvo v NS Mercator

Ker o Finetolu ne delničarji ne zainteresirana javnost nimajo več finančnih podatkov od 01.08.2011 dalje, ko so na skupščini delničarjev umaknili delnice Finetola z organiziranega trga, je ključnega pomena, da to izvemo še pred sejo NS Mercatorja v novi sestavi. V javnosti se je večkrat špekuliralo, da je osnovni kapital Finetola negativen in je družba na robu stečaja, kar pod velik vprašaj daje tudi nadaljnje morebitne posledice zaradi članstva g. Zdenka Podlesnika v NS Mercator.

Glede na dejstvo, da nam niso znani »skrbno varovani finančni podatki o Finetolu« in morebitni dogovori z bankami upnicami, obstaja velika verjetnost, da je le-ta že morda insolventen. Tako je samo še vprašanje časa, kdaj bo to priznal in sporočil, ali so mu banke sploh pripravljene reprogramirati zapadle dolgove ali pristati na kakršnokoli prisilno poravnavo. Zato pozivamo, naj Zdenko Podlesnik do javne objave finančnega stanja Finetola zamrzne svoje članstvo v NS Mercator, sicer bi se lahko PS Mercator znašel v hudih težavah pri javnih naročilih v prihodnjih dveh letih, prav zaradi novele Zakona o javnem naročanju.

Novela Zakona o javnem naročanju, ki je bila sprejeta lani marca, med drugim vsebuje določilo, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata oz. ponudnika, ki ima v poslovodstvu nekoga, ki je bil »kadar koli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja nadzornik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja«.

 

Vložena izpodbojna tožba in zahteva za začasno zadržanje vpisa novih nadzornikov

Poziv Društva MDS k odstopu spornih članov novo izvoljenega NS Mercator

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozivamo Skupino Pivovarno Laško, Unicredit banko Slovenije in NFD skupino, da v dobrobit vseh deležnikov družbe PS Mercator, d.d. razmislijo o tem, da iz novoizvoljenega nadzornega sveta odstopijo vsi, ki imajo kakršni koli konflikt interesov, ali pa se v preteklosti pri svojem delu niso izkazali v vlogah nadzornikov ali upravljavcev. 

 

Ljubljana, 04. april 2012


 

Manjkajoče člane se lahko določi preko sodišča ali na prvi naslednji skupščini

Morda lahko razmislijo o začasnem imenovanju manjkajočih članov NS preko sodišča, ali pa se počaka do izvolitve na prvi naslednji skupščini. Pri tem pozivamo vse, ki ta trenutek imajo glasovalno moč, da naj nova struktura nadzornega sveta Mercatorja bolj odraža dejansko sestavo delniške strukture Mercatorja in pluralnost mnenj v njej. S tako potezo bi dokazali, da dejansko niso hoteli prevzeti 'oblasti' v Mercatorju in da želijo, da se ena največjih družb v Republiki Sloveniji razvija naprej skladno z željami lastnikov.

 

Društvo MDS morebitni prodaji ne nasprotuje

Naj ponovno poudarimo, da v Društvu MDS ne nasprotujemo morebitni prodaji, a pri tem je potrebno imeti 'tresočo roko' pri izbiri kupca, zlasti zaradi posebnega položaja, ki ga Mercator ima v smislu enega največjih zaposlovalcev delovne sile neposredno in posredno enega od glavnih odjemalcev slovenskih kmetov in živilsko predelovalne industrije.

 

Morebitni novi lastnik naj bo sposoben plačati prevzem z vzdržnimi viri financiranja

56 % delež tovarne Etol prodan izraelskemu kupcu Frutarom Industries Ltd

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je z javno izjavo protestiralo proti nepravočasnemu poročanju Uprave družbe Etol, d.d., o pomembnem poslovnem dogodku, ki se je odvil z včerajšnjo prodajo 56 % deleža tovarne Etola izraelski družbi Frutarom Industries Ltd. Povod za protest je bilo uradno obvestilo izraelskega podjetja Frutarom Industries z londonske borze iz katerega je bilo razbrati, je le-to javnost seznanilo že včeraj 16. januar 2012 ob 19.30 uri z obvestilom njihovemu regulatorju trga vrednostnih papirjev.

 

Ljubljana, 17. januarja 2012


 

Popoldne telefonsko pojasnilo g. Ori Yehudaia razblinilo dvome o nepravočasnem poročanju

 

Nekje med 15.30 in 16.00 uro je predsedniku MDS Rajku Stankoviću v telefonskem razgovoru g. Ori Yehudai, predsednik izraelskega koncerna Frutarom, ki je bil na delovnem obisku v Sloveniji povedal, da je šele v ponedeljek, 16. januarja 2011 ob 21.15 v ljubljanski restavraciji Cubo, direktorja Etola Zdenka Zanoškija obvestil, da Frutarom Switzerland, hčerinska družba Frutarom Industries, prevzema večinski delež Etola.  

 

Takoj ob trgovanju pa je v torek Ljubljanska borza, zahtevo uprave Etola, zaustavila trgovanje z delnicami Etola izraelska borza in borza v Londonu pa na zahtevo Frutaroma zaustavila trgovanje z delnicami Frutaruma, da so se delničarji in zainteresirana javnost seznanili z  nakupom 56-odstotkov delnic Etola, ki je bil včeraj zvečer tudi zaključen.

 

Dobro poučeni vlagatelji v 14 dneh zaslužil več kot 90.000 EUR?!

 

V Društvu MDS smo v zadnjih dveh tednih s strani malih delničarjev Etola in Finetola bili obveščeni o telefonskih »rednih tržnih aktivnostih DELNICE, d.o.o.«, ki je ravno v zadnjih 2 tednih seznanjala delničarje Finetola in tudi Etola o možnostih prodaje delnic. Sodeč po borznem tečaju, ki je znašal nekje med 72,00 in 75,00 EUR, prevzem pa se je zgodil, glede na uradne navedbah izraelskega partnerja, na londonski borzi po preračunu za 56 % delež po 137,00 EUR na delnico oz. kar 45 % višji ceni oz. po njenem skoraj dvakratniku.

Za ogled prispevka TV SLO 1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Ali gre pri trgovanju z delnicami Etola v zadnjih dneh zgolj za redno dogajanje na borzi ali je v ozadju kaj drugega, bodo verjetno v prihodnjih dneh preverili pristojni organi. Tako je iz borznega pregleda razvidno, da je v času od 29.12.2011 do 16.01.2012 bilo sklenjenih za 109.460,48 EUR posla, kar pri ceni 75,00 EUR za delnico pomeni, da so mali delničarji prodali 1.460 delnic oziroma 0,57 % osnovnega kapitala. Na ta način so 'dobro poučeni ali pa informirani' delničarji oziroma posredniki lahko zaslužili okoli 90.000 EUR in to v manj kot dveh tednih.

 

Prav zanimiva pa so tudi obvestila o pomembnih deležih članov Nadzornega sveta iz dne 04.01.2012 in 16.01.2012.

 

Dvom o morebitnem poznem obvestilu Uprava družba so bili preuranjeni, saj je natančen potek komunikacije in obveščanja popoldne pojasnil sam predsednik Uprave prevzemnika

 

Mali delničarji Finetola s pomočjo Društva MDS vložili Predlog za sodni preizkus denarne odpravnine v primeru umika z borze

Mali delničarji so ob strokovni pomoči Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) na osnovi sprejetega sklepa o umiku delnic družbe Finetol, d.d. (oznaka delnice FINR) z borze, vložili Predlog za sodni preizkus oz. določitev pravične denarne odpravnine po določilih ZGD-1C in ZTFI. Razlog za vložitev leži v višini denarne odpravnine, ki po mnenju predlagateljev ni pravilno definirana, saj naj bi bila določena oz. znana šele konec leta 2011, oziroma kar 5 mesecev po dejanskem sprejetju sklepa.

 

Ljubljana, 22. september 2011


 

Na skupščini Finetola, ki je potekala 1. avgusta 2011, so delničarji z 90,18 % večino sprejeli sklep o umiku iz borze, razlog zanj pa naj bi bilo skoncentrirano lastništvo in ekonomičnost. Skladno z določili ZTFI (101. člen), lahko vsak delničar, ki na sami skupščini nasprotuje umiku iz borze, zahteva, da družba prevzame njegove delnice, za plačilo primerne denarne odpravnine. Temu sklepu je na skupščini nasprotovalo  97 delničarjev, ki so lastniki 22.549 delnic. Prav tu pa se pojavi težava, saj je vodstvo družbe predlagalo sklep, ki določa vrednost pravične denarno odpravnino na dan 31. 12. 2011, torej 5 mesecev po umiku iz borze.

Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, je že na sami skupščini izrazil ostro nasprotovanje predlaganemu sklepu, saj je tovrstno ne-definiranje denarne odpravnine povsem zgrešeno in hkrati nezakonito. Zato je Društvo MDS tudi podalo nasprotni predlog, da se za primerno denarno odpravnino vzame vrednost delnice na dan 31. 12. 2010, ki je znašala 26,84 EUR.

Kljub večkratnim pozivom, nasprotni predlog Društva MDS ni bil sprejet; razlog za nesprejetje pa je po vsej verjetnosti moč najti v aktivnostih vodstva, da popolnoma izčrpa družbo, ter posledično delničarjem 31.12.2011 izplača »mizerno« denarno odpravnino, ali pa te sploh ne bo izplačala, saj Finetolu grozijo insolventni postopki, ali pa morda celo stečaj zaradi visoke stopnje zadolženosti in najave Gorenjske banke, da bo blokirala prosto razpolaganje s premoženjem, saj Finetol po navedbi iz medijev, že dalj časa ne plačuje niti obresti na večino v aprilu 2011 zapadlih kreditov, ki pa so bili po besedah poslovodstva na skupščini 1.8.2011, podaljšani do konca septembra 2011 oz. do konca tega leta.

 

Ali bo pravična denarna odpravnina sploh izplačana, 25 % premija od 0 EUR je žal enak 0 EUR

Skupščina družbe FINETOL izglasovala ničen sklep o »umiku z borze«

Na današnji skupščini je 17 delničarjev iz kroga Valantovega NFD izglasovalo umik delnic Finetola z borze z 90,18 odstotno večino. Skladno z določili zakonodaje bo morala družba FINETOL v treh dneh umakniti delnice z borze. Kljub temu pa v Društvu MDS menimo, da je sprejeti sklep ničen saj ni v skladu s 5. odstavkom 101. člena ZTFI, ki pravi, da je preostalih 80 delničarjev, ki je danes glasovalo PROTI, s samim glasovanjem avtomatično upravičeno do poštene denarne odpravnine, katera pa v sprejetem sklepu ni definirana. 

Celje, 1. avgust 2011


Danes je v Škofji Vasi (Celje) potekala 6. skupščina delničarjev, na kateri se je med drugim odločalo tudi o umiku delnic FINETOLA (oznaka delnice FINR) z borze. Istočasno se je skupščina seznanila z nezavidljivimi rezultati družbe, ki je v preteklem letu ustvarila kar za 13,5 milijonov EUR izgube. Kot glavna razloga za navedeno izgubo naj bi bile razlike v cenah delnice Valantovega NFD Holdinga, v katerem naj bi Finetol samo lani izgubil 9,7 milijonov EUR in pa odprte terjatve pri T2, d.o.o., ki so posledica insolvečnega postopka v Zvon Ena Holdingu, d.d.

 

Umik iz borze in odpravnina ki bi bila določena šele čez 5 mesecev

Uprava in NS Finetola sta delničarjem predlagala umik delnic FINR z borze, kot razlog pa navajata skoncentrirano lastništvo ter ekonomičnost. Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković je na skupščini izrazil ostro nasprotovanje predlaganemu sklepu, razlog za nasprotovanje pa leži v 'primerni denarni odpravnini', ki jo mora Uprava družbe izplačati VSEM delničarjem, ki so na današnji skupščini glasovali PROTI sklepu o umiku iz borze.

Predlog namreč predvideva, da bi se kot primerna denarna odpravnina vzela revidirana knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2011, torej vrednost čez 5 mesecev od dneva skupščine. Pri tem velja izpostaviti, da je knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2010 znašala 26,84 EUR, kar je 3/4 manj kot ob pričetku poslovanja Fineetola leta 2007 (na dan 31.03.2011 je bila knjigovodska vrednost malo več kot 14 EUR, na dan 30.06.2011 pa je le ta znašala le še 9 EUR), medtem ko je vrednost revidirane vrednosti delnice na dan 31.12.2011 lahko predmet špekulacij ali pa celo manipulacij, saj lahko že en sam posel ali dodatna izguba Finetola povzročita padec knjigovodske vrednoti in s tem "pravične odpravnine." Naj še dodamo, da je borzni tečaj delnice Finetola na današnji dan znašal 1,26 EUR za delnic, zato je toliko bolj pomembno, da definira dejanska vrednost primerne denarne odpravnine.

17. skupščina kranjske Save - nestrokovno vodenje Mirana Hudeta. Janez Bohorič in skupina NFD odrešena revizije?!

Na letošnji skupščini družbe Sava, d.d. je Društvo MDS na podlagi lastnega zbiranja pooblastil zastopalo 125 delničarjev, saj k organiziranem zbiranju ni bilo pripuščeno. Kot smo že 31. maja 2011 napovedali v časniku Delo, se je scenarij včerajšnje 17. skupščine odvijal skladno z našimi napovedmi. Mali delničarji žal nismo uspeli s predlogom za člana v NS, negativno pa nas je presenetil predlog VZMD, ki je pripravil zožen predlog izredne revizije. Po tem predlogu člane nekdanje Uprave Save pod vodstvom Janeza Bohoriča in aktualnega nadzornega sveta, ne bi bilo možno sankcionirati zaradi neukrepanja ter očitno škodljivih odločitev za delničarje družbe, zlasti v primeru Merkurja in Merfina. Po skupščini je mag. Matej Narat povedal, da je kar 80 % Savinega dolga posledica tega neuspešnega »posla« oz. »pohlepa po ekstra zaslužku«.

 

Ljubljana, 08. junij 2011


Ali je bila včerajšnja skupščina Save, d.d. sploh veljavna?

Že v uvodnem delu sta se v medsebojno razpravo zapletla Rajko Stanković - predsednik Društva MDS in prokurist Save, d.d., Miran Hude (specialist za korporativno pravo, po njegovih lastnih trditvah), ki je predsedoval skupščini in storil naslednje napake:

  • že ob pričetku skupščine delničarjem ni želel omogočiti vpogleda v zbrana pooblastila, ki so več kot očitno bila sporna zaradi prednatisnjene napačne letnice 2010 (v Društvu MDS zato opravičeno sumimo, da se je družba Sava poslužila poneverjanja pooblastil);
  • kljub jasnemu opozorilu in pozivu ni ugotovil prisotnosti oz. kvoruma prisotnih delničarjev in delničark na skupščini družbe vse do zaključka skupščine, čeprav smo ga na to večkrat opozorili;
  • višek neznanja je pokazal pri volitvah za člane NS, ko je v nasprotju z 312. členom ZGD-1C, najprej dovolil glasovanje o osnovnem predlogu, ki ga je podprlo 25 % kapitala, čeprav je nasprotni predlog predlagal delničar z 18 % lastništvom;
  • seveda pravniških »prebliskov«, ki sicer nimajo nikakršne podlage v ZGD-1C še ni bilo konec - na skupščini je dovolil glasovanje o predlogu sklepa VZMD, da se o ničemer ne glasuje, kar je bilo »nagrajeno« le s 6,74 % podporo;
  • ko pa je bil predlog za nova člana NS potrjen z 82 % večino, je predsedujoči Miran Hude pozval predlagatelja nasprotnega predloga iz Merkurja da se izjasni o tem, ali umika ali zahteva glasovanje o nasprotnem predlogu - kljub temu, da je skladno z določili ZGD-1C veljavni sklep že razglasil !

Aktualno Upravo pod vodstvom mag. Mateja Narata zatorej javno pozivamo, da resno razmisli o kadrovanju znotraj celotne družbe, posebej z vidika interesa delničarjev. Včerajšnja skupščina je namreč bila posmeh in norčevanje iz delničarjev samih, torej LASTNIKOV DRUŽBE, kar prav gotovo ni dobra popotnica, še posebej če želi Sava razprodajati svoje premoženje. Naj spomnimo aktualno Upravo, da je njena naloga upravljanje s premoženjem delničarjev, ne pa posmehovanje z pooblaščanjem neusposobljenih in nestrokovnih oseb, ki mečejo slabo luč na že tako neugleden status, ki ga ima družba Sava in pa njena delnica.

 

Nadzorniki Save ostajajo trdno zasidrani v svojem sedlu

Članstvo v NS Save je bilo predmet pogajanj vse do same skupščine. Mali delničarji žal nismo uspeli s svojim predlogom, saj sta v NS bila izvoljena Aleš Skok in Robert Ličen. Naj spomnimo, da je Društvo MDS skupaj s KAD-om in SOD-om razširilo dnevni red skupščine, med drugim tudi s točko dnevnega reda o odpoklicu člana NS in za položaj predlagalo dr. Boštjana Udoviča.

 

Predlog izredne revizije, podan s strani VZMD, prilagojen po meri bivše uprave in aktualnega NS

Poročilo iz 18. skupščine Telekoma Slovenije - Izredna revizija 'DA', sklad lastnih delnic 'NE'

Na 18. skupščini družbe Telekom Slovenije, d.d, so pooblaščenci Društva MDS zastopali kar 39.859 delnic oz. 0,8 % kapitala prisotnega na skupščini. Delničarji so potrdili zahtevo KAD-a in SOD-a o posebni reviziji vodenja nekaterih poslov v zadnjih petih letih, niso pa potrdili sklepa o oblikovanju sklada lastnih delnic.

 

Ljubljana, 24. 3. 2011


 

Za ogled prispevka TV SLO 1 o 18. skupščini Telekom Slovenije kliknite na sliko ali TUKAJ.

Sklad lastnih delnic ni bil potrjen

Skupščina ni podprla sklepa o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic, ki ga je predlagala skupina delničarjev, ki ima v lasti okrog šest odstotkov družbe. Gre za delničarje NFD, Kapitalska družba, Perspektiva FT, NLB, Primorski skladi in Zavarovalnica Triglav. Prav tako so zavrnili nasprotni predlog družbe KD Skladi, ki je predlagal spremembo razpona pri nakupni ceni delnic, in je to dodatno argumentirala z dejstvom, da ima Telekom Slovenije glede na razpoložljive podatke cca 100 milijonov evrov prostega denarnega toka, ki bi se ga lahko namenilo bodisi razdolževanju bodisi kakšnim drugim stvarem.

 

Sklada lastnih delnic ni rešitev za dvig vrednosti delnice

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUNK) države je predlogu nasprotovala, tako kot tudi uprava in nadzorni svet družbe. Po mnenju AUKN mora biti oblikovanje sklada lastnih delnic premišljeno in podprto z dolgoročno poslovno strategijo podjetja, odkup pa bi lahko negativno vplival na kapitalske ustreznosti družbe in imel tudi verjetno negativnih vplivov na mednarodno boniteto družbe. Vrednost morajo odražati predvsem dobri poslovni rezultati družbe in sistematično uresničevanje njene strategije.

 

Izglasovana je bila posebna revizija za zadnjih 5 let

Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki imata skupaj v lasti petino Telekoma, sta zahtevala, da se med drugim razišče Telekomove prevzeme v Sloveniji in tujini, nakupe in prodaje nepremičnin ter tudi večja vlaganja. Revizorji bodo med drugim ocenili, ali so bili posli ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani ter kako vplivajo na družbo z vidika izpostavljenosti tveganjem. Kot zanimivost povejmo, da sta SOD in KAD lani podelila razrešnico bivši Upravi, katero sta sedaj vzela pod drobnogled.

 

Nasprotni predlog Društva MDS ni bil sprejet

Rajko Stanković – predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je predlagal nasprotni sklep, s katerim bi revizija zajela le obdobje do konca mandata prejšnje uprave se pravi od 24.03.2006 in do 01. 03. 2010, saj lahko posle pod sedanjo upravo kadarkoli preveri notranja revizija. Zahtevali pa so tudi, da se preveri delovanje notranje revizije, ki očitno teh nepravilnosti ni zasledila, ali pa o tem ni upala poročati?!

Javni poziv nadzornikom PETROLA in ISTRABENZA

Društvo – Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju Društvo MDS) poziva nadzornike Petrola in Istrabenza, da podprejo predlagani načrt (obrazložen v nadaljevanju), ki predvideva ustanovitev SPV (Special purpose vehicle)* ter vstop Zavoda RS za blagovne rezerve v družbo Instalacije v koprskem Serminu. 
 
Ljubljana, 05. 11. 2009 
 
Društvo MDS meni, da je ta načrt edini, ki daje realno opcijo rešitve v nekem časovnem obdobju in preprečuje »razprodajo premoženja« po kakršni koli ceni, kar bi bilo slabo tako za lastnike kot upnike.
 
Pozitivno stališče Društva MDS do reševanja Istrabenza, d.d. s strani Petrola, d.d.
Društvo MDS se zaveda, da je nedavno predstavljena ideja Petrola, d.d. o reševanju Istrabenza verjetno bila nezadostno predstavljena in zato naletela na odpor. Kljub temu Društvo MDS meni da je v danih okoliščinah to še najboljša realna rešitev za delničarje ISTRABENZA, d.d. in zato upa, da bo PETROL, d.d. našel zakonsko dopustno možnost izvedbe tega projekta, morda tudi z zunanjimi partnerji.

Trije scenariji za Istrabenz Turizem

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 17. avg.. 2018 Stran: 2

Turistična strategija Država še ne ve, kako bo oblikovala turistični holding - Odločitev bo v rokah nove vlade

Ljubljana - SDH konec avgusta pričakuje finančno analizo družb, ki naj bi bile del državnega turističnega holdinga. A takrat bo tudi rok za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup Istrabenza Turizma, ki bi prav tako moral biti del tega holdinga. DUTB, SDH in ministrstvo za finance še nimajo rešitve za njegov prevzem.

Strategija razvoja slovenskega turizma, kot je znano, predvideva oblikovanje turistične divizije pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH), v kateri naj bi bilo osem turističnih družb. To so, kot smo že razkrili v Delu, Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Istrabenz Turizem, Hit, Adria Turistično podjetje, Terme Olimia, Thermana in Uniorjeva turistična družba Unitur. SDH je zato zunanjemu izvajalcu že naročil finančno analizo teh družb, na podlagi katere bo nato pripravil koncept razvoja izbranih turističnih družb.

Prevzem Bernardina

A medtem postopki, povezani s temi družbami, na trgu tečejo svojo pot. Stečajna upraviteljica holdinga NFD Irena Lesjak je ločitvene upnike pozvala k prevzemu 66-odstotnega deleža, ki ga ima holding NFD v Hotelih Bernardin. Ta prevzem delnic, s katerimi bo Sava, ki je že delničarka Bernardina, postala 37,7-odstotna lastnica te družbe, Družba za upravljanje bank (DUTB) 35-odstotna lastnica, Gorenjska banka pa devetodstotna lastnica, bo predvidoma končan septembra. Sava bo morala v nadaljevanju objaviti prevzemno ponudbo, ki pa je DUTB kot povezana oseba ne bo mogla sprejeti.

Bo srbski tajkun brez evra zavladal v slovenski banki?

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre.. 18. apr.. 2018

Največjemu srbskemu tajkunu Miodragu Kostiću se odpira pot do obvladovanja Gorenjske banke, ne da bi mu bilo za to treba plačati en evro kupnine ali pridobiti soglasja regulatorjev, ki jih še vedno nima. To mu lahko uspe na prihajajoči skupščini banke, na kateri lahko sam imenuje njene nove nadzornike.


V zgodbi o naskoku Miodraga Kostića na Gorenjsko banko bi lahko prišlo do novega preobrata.

Po tem, ko njegovi AIK banki v zadnjih mesecih ni uspelo pridobiti dovoljenj regulatorjev za nakup večinskega deleža Gorenjske banke, se namreč Kostiću odpira nova pot do obvladovanja osme največje slovenske banke.

To mu lahko uspe že na prihajajoči skupščini Gorenjske banke. Na njej bodo delničarji odločali o treh novih članih nadzornega sveta. Dvema, Miranu Kalčiču in Gregorju Rovanšku, se izteče mandat. Še eden, Domen Trobec, je že lani odstopil s položaja. Nadzorni svet ima skupaj šest članov.

Kostić lahko zavlada na skupščini

Kdor bo imel glavno besedo pri imenovanju treh novih nadzornikov, bo torej obvladoval Gorenjsko banko.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.