Mercata
Mercata na kolenih, Unicredit ji je že zasegel delnice Splošne plovbe
Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 11. 2011 Stran: 23
Ljubljana - Banka Unicredit prodaja 19-odstotni lastniški delež Splošne plovbe, ki ga je zaradi nerednega odplačevanja posojila zaplenila Mercati. Preostali delež delnic ima Mercata zastavljen pri Gorenjski banki.
Izklicna cena delnic, ki jih prodaja banka Unicredit, znaša 6,8 milijona evrov, zainteresirani ponudniki pa morajo ponudbe na banko nasloviti do 9. novembra. Na po njihovem mnenju prenizko izklicno ceno so se včeraj odzvali v društvu malih delničarjev MDS in Unicredit pozvali, »da nemudoma prekine netransparentni prodajni postopek in objavi ustrezen mednarodni poziv vsem morebitnim partnerjem v daljšem časovnem obdobju«. Ker ima Mercata v bilancah delež Splošne plovbe ovrednoten na 38 milijonov evrov, so v MDS prepričani, da bi bilo 1 1 .000 malih delničarjev Mercate lahko oškodovanih.
Unicredit prodaja Mercatin kos Plovbe
Medij: Primorske novice Avtorji: Gleščič Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 18. 11. 2011 Stran: 3
Unicredit pričakuje več kot 6,8 milijona evrov - Mercata: delež je vreden vsaj 38 milijonov
Banka Unicredit prodaja 19 odstotkov Splošne plovbe; gre za delež družbe Mercata, ki ga je imela zastavljenega pri tej banki. Unicredit zanj pričakuje najmanj 6,8 milijona evrov.
PORTOROŽ ► Mercata je 19-odstotni delež Splošne plovbe pri Unicredit banki zastavila leta 2006 kot poroštvo za najem kredita, da je lahko kupila še dodaten delež Splošne plovbe, od Banke Koper.
Spomnimo, koprska banka je takrat prodajala 21 odstotkov Splošne plovbe za tri milijarde tolarjev (12 milijonov evrov). Predkupno pravico so izkoristili štirje delničarji in si delež Banke Koper v Splošni plovbi razdelili na štiri dele, vsak je dobil 5,25 odstotka. Da pa so lahko sodelovali pri poslu, je najprej vsak moral nakazati celotno kupnino, potem pa so jim preplačani delež vrnili. Mercata je tako postala 24,25-odstotna lastnica Splošne plovbe.
Unicredit Slovenija prodaja 19-odstotni delež Splošne plovbe
Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo in finance Datum: 18. 11. 2011 Stran: 4
SLOVENIJA - Pričakujejo vsaj 6,8 milijona €
Ogorčenje društva Mali delničarji in nezadovoljstvo Mercate zaradi prenizke cene
LJUBLJANA - Unicredit banka Slovenije je včeraj objavila javni poziv za zbiranje ponudb za nakup 18,9987-odstotnega deleža v Splošni plovbi. Ponujena cena za omenjeni delež mora znašati najmanj 6,8 milijona evrov. Zavezujoče ponudbe v banki pričakujejo do 9. decembra do 15. ure. Ponudniki so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe. Kriterij za vrednotenje ponudb je višina ponujene cene za delež. Če bo več ponudb po enaki ponujeni ceni, ima prednost ponudnik, ki je prvi predložil ponudbo, je razvidno iz poziva, ki ga je Unicredit banka Slovenije včeraj objavila v časopisu Delo. Ponudba se mora nanašati na nakup celotnega deleža in mora biti zavezujoča in brezpogojna. Ponudba mora ponudnika zavezovati najkasneje do vključno konec leta, torej do 31. decembra 2011.
Banka si pridržuje pravico spremeniti ali ustaviti postopek zbiranja ponudb oz. postopek prodaje, odločiti, da je javno zbiranje ponudb neuspešno ali da je ponudba neveljavna. Hkrati ima pravico ponudbo zavrniti brez obrazložitve in brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti.
Direktor Menine Jože Homar odbil poskus menjave nadzornikov in umika lastnih delnic
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 06. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Napovedane izpodbojne tožbe na razrešnico upravi in nadzornemu svetu, neuspel poskus umika lastnih delnic ter razrešitve treh članov nadzornega sveta. To je izid včerajšnje skupščine kamniškega proizvajalca pogrebne opreme Menina, ki jo vodi in lastniško obvladuje njen direktor Jože Homar. Podobno kot v preteklih letih je skupini lastnikov okoli Homarja tudi tokrat uspelo preprečiti menjavo nadzornega sveta, ki jo je že večkrat zahtevala Mercata, druga največja lastnica Menine. Mercati, ki jo vodi Marko Mencin, je tako včeraj uspelo doseči le, da bo Menina letos izplačala štiri evre bruto dividende za delnico oziroma enkrat več, kot je predlagala uprava.
Skupščina Menine se je sicer odločila, še preden se je sploh začela. Le kratek čas pred skupščino je namreč Menina začela pospešeno kupovati lastne delnice, prav s temi nakupi pa se je posledično delež družbe Meng (v lasti družbe pooblaščenke MCL) povzpel nad mejo petdesetih odstotkov. Glavnino delnic, in sicer 9,5 odstotka, je Menina kupila od družbe Izolacija Kem in njenega prokurista Janeza Kerna. Prav sklad lastnih delnic je upravi Menine tudi vpreteklosti omogočil izvedbo menedžerskega prevzema, zdaj pa so menedžerji prek sklada lastnih delnic dokončno zavladali kamniški družbi.
Lip se iz Radomelj seli v prostore Lipe Ajdovščina
Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 01. 2011 Stran: 7
Lip Radomlje v lasti Tomaža Ročnika je Probanki, ki jo vodi njegova sestra Romana Pajenk, za 7,8 milijona evrov prodal nepremičnino v Radomljah
»V Ajdovščino se selimo, ker je to za nas ugodnejša lokacija. Predvidevamo postopen odkup celotnega aktivnega kompleksa Lipe, toje okoli 20 tisoč kvadratnih metrov. S podjetjem Lipa Plus, ki ima podoben program kot mi, bomo poskušali najti čim več sinergij,« je povedal direktor Lipa Radomlje Asto Dvornik.
Lesni družbi Lip Radomlje in Lipa Ajdovščina, ki proizvajata masivno pohištvo, sta bili oziroma sta še v likvidaciji. Lipa je še v likvidaciji, posluje pa še podjetje Lipa Plus. Za Lip Radomlje se je likvidacija lani jeseni končala, ker se je, kot pravi Dvornik, izboljšal njen položaj na trgu. Število zaposlenih so v času likvidacije zmanjšali za 82, podjetje jih ima še 140. Minuli teden je Lip z lastnikoma nepremičnin v Ajdovščini Vipa Nepremičnine in Lipa Ajdovščina podpisal najemno pogodbo, ki predvideva tudi postopen odkup. Selitev se začne aprila, najprej bodo preselili finalni del s 110 zaposlenimi, žago pa naj bi selili poleti 2011. Lip bo postal najemnik in kupec, Lipa Plus podnajemnik. Podjetji bosta ostali samostojni, ali bo v prihodnje nastalo eno samo, je zdaj še prezgodaj ugotavljati, pravita Dvornik in direktor Lipe Plus Peter Šmid.
Upnike Lipa bo poplačal Lip
Na širnih oceanih in v lokalnem časniku
Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 08. 01. 2011 Stran: 6
Egon Bandelj, prvi človek Splošne plovbe Če poslanci pred petnajstimi leti ne bi sprejeli zakona o prevzemu dolgov Splošne plovbe Portorož, tega intervjuja ne bi bilo. Slovenija bi že zdavnaj ostala brez svojega ladjarja, njegove dolgove (več kot sto milijonov dolarjev) pa bi morala v vsakem primeru poravnati. Toliko let pozneje vemo, daje Splošna plovba večkratno poplačala državi tedanji prevzem dolga in da zdaj sodi med najuspešnejša slovenska podjetja.
Uspešnost ladjarjev je dokaj relativna zadeva, podobna hoji po skrajnem robu racionalnega. Če vprašate Egona Bandlja, edinega člana uprave, bivšega pomorca, vam popolnega odgovora na vprašanje, kje je skrivnost njihovega uspeha, ne bo mogel dati.
»Najbolj zaslužne so razmere na svetovnem pomorskem trgu, ki so v resnici ena velika ladjarska borza. Nihče ne zna zanesljivo napovedati, kaj se bo zgodilo čez šest mesecev, denimo.« Še bolj skrivnostno se zdi vprašanje, zakaj so pri Splošni plovbi naredili odmik od dolgoletne prakse in se odločili za časopisno-založniško dejavnost. Niti v teoriji ni možnosti, da bi s tem razpršili svoja precejšnja poslovna tveganja.
Zakaj ste se odločili za prevladujoče lastništvo v Primorskih novicah?
Glede na dobre rezultate poslovanja smo si lahko privoščili, da ponudimo temu časopisu stabilnost in da ostane primorski. Saj so bile Primorske novice že doslej primorske ... So bile, ampak želimo, da ostanejo še naprej.
Je bila kakšna možnost, da ne bi bile?
Ne vem. So pa prejšnji lastniki večinoma v finančnih težavah. Saj to ni vaša osnovna dejavnost. Zato marsikoga zanima, zakaj se spuščate v ta posel. Tudi večina dosedanjih lastnikov, teh, ki so nam prodali deleže, se je ukvarjala z drugo dejavnostjo. Nekateri lastniki, na primer Dnevnik, bi lahko bili v navzkrižju interesov. Že, ampak vi se doslej niste veliko ukvarjali z drugimi dejavnostmi.
V čem je sprememba?
V preteklosti nismo imeli takšnih finančnih možnosti. Nekateri primerjajo to potezo s tistim, kar je počela Pivovarna Laško z Večerom in Delom in jima na koncu povzročila veliko preglavic. Zgodba Večera in Dela se v primeru Primorskih novic ne more ponoviti. Nas ne zanimajo deleži ne Dnevnika, ne Dela, ne Večera. Razumem.
Ampak kako aktivni lastnik boste pri Primorskih novicah?
Primorske novice so naša dolgoročna naložba. Vsaj do tedaj, ko bomo uspešno poslovali, kar pa je odvisno od svetovnega pomorskega trga. Glede Šrotove poteze pri časopisih pa naslednje: verjetno je Šrotova ekipa vedela, kaj želi doseči, ampak je prehitro zašla v težave zaradi menedžerskih odkupov. Splošni plovbi pravzaprav nI potrebna boljša podoba v Sloveniji, ker sploh niste odvisni od slovenskega trga. Časopisno založništvo pa tudi ni kdo ve kako donosna dejavnost ...
Kam pluje Splošna plovba
Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Brajer Ciril Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Tema tedna Datum: 24. 10. 2010 Stran: 3
Splošna plovba se pohvali z dobički, kar pa zbuja dvom o smiselnosti njene prodaje -Poznavalci so pravočasno svarili proti prodaji, češ, prihajajo zlati časi za ladjarje, ne prodajmo na tuje zlatonosne kokoši, z njo bodo šli ven tudi dobički - Politični vrh je pred prodajo odločil, da mora našega ladjarja kupiti Nemec, zdaj so na delu policisti in tožilci
Poskusa vloma v hišo, da bi našli dokumente o umazanih poslih vlade okoli prodaje Splošne plovbe. Poskus umora na avtocesti. Nekdaj prvi sindikalist Splošne plovbe opisuje, kako ga je zaradi vedenja o lastninjenju Splošne plovbe bel audi hotel zriniti s ceste. Le po sreči je ušel smrtonosni pasti. Pahorjeva vlada ta nevarni dokument skriva pred javnostjo, češ da bi razkritje »povzročilo motnje pri delovanje organa«. Drago Kos govori o »razlogih za sum, da so bila pri poslovanju vlade storjena kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti«. Igor Šoltes trdi, da je vlada po oceni računskega sodišča pri prodaji Splošne plovbe ravnala netransparentno in neučinkovito ...
Tega se ne prodaja