Maksima Holding

Kje so danes krivci za izgube v državnih podjetjih

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 08. 2012 Stran: 5

Nekdanja uprava Telekoma Slovenije je družbo oškodovala za okoli 13 milijonov evrov, so prepričani na komisiji za preprečevanje korupcije. Zdaj je nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj direktor razvojnega centra, njegov nekdanji prvi nadzornik Žiga Turk, ki sicer poudarja, da v času, ko naj bi bili sporni posli narejeni, ni bil več prvi nadzornik, pa je zdaj superminister. Preverili smo, kaj delajo nekdanji šefi in nadzorniki tistih državnih družb, ki so bile oškodovane ali so sklepale izgubarske posle.

Medtem ko organi pregonaodkrivajo nepravilnosti po posameznih poslih, na katere smo mediji opozarjali že leta, smo pogledali, kaj delajo tisti, katerih odgovornost za vodenje družb je po zakonu o gospodarskih družbah jasna. Zakon pravi, da poslovodstvo, to sta praviloma uprava in nadzorni svet, za nepravilnosti pri poslovanju odgovarja tudi z osebnim premoženjem. Razen še nepravnomočne sodbe v aferi Čista lopata, v kateri so bili zaradi dogovarjanja o gradnji letališkega stolpa na zaporno in denarno kazen obtoženi nekdanji šefi SCT, Primorja in Vegrada - Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak -, ter nekaj začetih sodnih in kriminalističnih postopkovza to, daje velik del slovenskega gospodarstva na kolenih, ni odgovarjal noben menedžer. Kaj delajo tisti, ki so bili šefi državnih družb?

 

TELEKOM SLOVENIJE

Pripravlja se "smetarski račun" za ničvredne delnice

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 08. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Združenje borznih članov in Centralna klirinško-depotna družba KDD sta pripravili podlage za ustanovitev računa za odvržene vrednostne papirje oziroma tako imenovani »smetarski račun«, na katerega bodo lahko delničarji prenesli delnice ničvrednih podjetij. Ta račun naj bi se predivoma začel uporabljati še pred iztekom letošnjega leta, saj mora spremenjena pravila KDD potrditi le še Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Če želi delničar zapreti svoj trgovalni račun, mora namreč zdaj najprej prodati vse svoje delnice, kar pa v nekaterih primerih praktično ni izvedljivo. Za delnice podjetij v stečaju in nekatere netržne vrednostne papirje trg namreč sploh ne obstaja, pri prodaji nekaterih delnic javnih delniških družb pa borzne provizije celo presežejo vrednost delnic. Uvedba smetarskega računa bi bila tako za številne male delničarje dejansko edini način, kako lahko zaprejo svoj trgovalni račun in se izognejo okoli 15 evrom letnim stroškom za vodenje računa, če so seveda lastniki le ničvrednih vrednostnih papirjev.

Sklepi skupščine po okusu uprave

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 07. 2012 Stran: 9

Skupščina delničarjev Etija Maximi Holdingu s predlogi ni uspelo - Že avgusta vitka proizvodnja - Seznama presežkov ni, temveč le seznam za prehod iz režije v proizvodnjo

Izlake - Skupščina delničarjev Etija je po pričakovanju predsednika uprave Tomaža Berginca minila brez pretresov: Marjan Kramar ostaja Etijev prvi nadzornik, KPMG njegova revizorska hiša, Etijevi delničarji bodo prejeli 1,60 evra bruto dividende na delnico, dva od njih pa napovedujeta izpodbojne tožbe.

Etijevi delničarji, med katerimi notranji obvladujejo dobrih 45 odstotkov, bodo za dividende razdelili slabih 800.000 evrov od 1,1 milijona lani ustvarjenega bilančnega dobička. Maxima Holding je z dvema nasprotnima (o delitvi dobička in imenovanju revizorja) in dvema dodatnima predlogoma (odpoklic nadzornika Kramarja in imenovanje Nastje Sušinskega ter imenovanje posebnega revizorja za prevetritev nekaterih Etijevih poslov) pogorela. Maxima in BPH bosta večino sklepov izpodbijala, sta napovedala.

Maksima Holding

Datum skupščine: 
29.06.2012 - 10:30
Naslov: 
v pisarni notarja .Mira Košaka na naslovu Trg Republike 3. 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana

Potrjeno: prekršek pri prevzemanju Istrabenza

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 03. 2012 Stran: 10

Višje sodišče Globe za Maksimo, Finetol, Maksimo Invest, Daimond, Fidino in NFD

Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi proti šestim pravnim osebam in njihovim odgovornim potrdilo odločitev okrajnigci Sodišča, čiž je šlo za prekršek določil zakona o prevzemih. Prekršek je storilo šest pravnih oseb, ki so v postopku prevzemanja Istrabenza sklenile tako imenovani sporazum o finančnem inženiringu.


Odločbo o prekršku je že leta 2009 izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev in z njo odločila, da morajo pravne osebe plačati skupaj 1,18 milijona evrov glob, odgovorne osebe pa skupaj 25.000 evrov glob. Sporazum o finančnem inženiringu so leta 2008 podpisale: Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond, Fidina in NFD Holding. Dogovorile so se, kako bo pet družb prevzemalo Istrabenz in kako bo pozneje vse svežnje delnic (v skupnem deležu malo manj kot četrtino Istrabenza) skupaj odkupila Maksima Holding, ki jo je posredno obvladoval Igor Bavčar. Edina pritožba, ki jo je upoštevalo višje sodišče, je bila, da med odgovornimi osebami ne bi smel biti Miro Golubič, ki ga je pri vodenju Maksime Holdinga že pred tem nadomestil Nastja Sušinski. Odločbo ATVP, da so vsi preostali kršili zakon o prevzemih, je najprej potrdilo ljubljansko okrajno, zdaj pa še višje sodišče. Sporazuma o finančnem inženiringu Maksima Holding ni izpeljal, saj se je konec leta 2008 začel sesuvati špekulantski model prevzema Istrabenza, ki je slovenskemu gospodarstvu in bankam zapustil uničujoč delež dolgov.

Borznim holdingom skopnel kapital, astronomski dolgovi ostali

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 24. 10. 2011 Stran: 24
 
Ljubljana - V treh letih finančno-gospodarske krize je največjih 15 holdinških družb, ki kotira na Ljubljanski borzi, ustvarilo več kot 1,1 milijarde evrov čiste izgube, njihovo skupno premoženje pa se je skoraj prepolovilo na vsega 2,2 milijarde evrov.
 
Največjih 15 borznih holdingov je samo v zadnjem letu in pol ustvarilo več kot 600 milijonov evrov čiste izgube, od tega skoraj 280 milijonov evrov odpade na insolventni Zvon Ena Holding, ki ga vodi Simon Zdolšek.
 
Samo v prvi polovici letošnjega leta so borzni holdingi ustvarili 75 milijonov evrov čiste izgube, njihov skupni kapital pa se je znižal še za četrt milijarde evrov. Padec premoženja in izgube so še za nekaj sto milijonov evrov višje, če k temu prištejemo tudi holdinge, ki so zaradi prezadolženosti že končali v stečaju.
 
Premoženje skopnelo, dolgovi ostali
 
Slab finančni položaj slovenskih holdingov je v veliki meri posledica preteklih zgrešenih naložbenih odločitev in nakupov naložb po rekordno visokih cenah. Še konec leta 2005 so bili namreč največji slovenski holdingi praktično nezadolženi, saj so imeli vsak evro posojil pokritih z več kot dvema evroma kapitala. Prelomno je bilo predvsem obdobje med letoma 2006 in 2008, ko se je finančni dolg analiziranih holdingov kar podvojil in v začetku leta 2008 prvič presegel obseg kapitala.
 
Dodaten razlog za trenutne težave je bil kratkoročno financiranje dolgoročnih naložb ter prepozen odziv na spremembe na kapitalskih trgih, saj je večina finančni dolg povečevala še vse do srede leta 2009, ko so se tečaji na domači borzi že opazneje znižali, začele pa so se tudi prve bančne zaplembe premoženja. V zadnjih dveh letih so analizirani holdingi finančni dolg uspeli znižati za manj kot 400 milijonov evrov, od česar je večji del znižanja posledica zaplembe premoženja.
 

V Etiju za zdaj ubranili napade malih delničarjev

Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 08. 2011 Stran: 22

Ljubljana - »Izglasovani so bili vsi sprva predlagani predlogi,« je včeraj po skupščini družbe Eti Izlake povedal njen predsednik uprave Tomaž Berginc. Zavrnjeni so bili vsi nasprotni predlogi, tako glede imenovanja drugih članov nadzornega sveta kot imenovanja posebnega revizorja. »Ali jo bo delničar (Maksima Holding, op. p.) zahteval prek sodišča, ne vem. Dejstvo pa je, da je uprava vsa pretekla leta dobila razrešnico,« je pojasnil Berginc.

Družba, ki jo lastniško (posredno) obvladuje Igor Bavčar, si je prizadevala za imenovanje revizorja, ki bi preveril posle družbe v zadnjih petih letih. Med drugim bi se osredotočil na posle Etija s poslovodstvom in nadzorniki ter tretjim največjim lastnikom, nemško družbo Jean Muller. Maksima Holding jo lahko sicer doseže prek sodišča, saj njen lastniški delež v Etiju presega 10 odstotkov. Na sami skupščini je bilo burno tudi zaradi zahteve pooblaščenca delničarjev Rajka Stankoviča, naj se zamrznejo glasovalne pravice Gorenja, Fineme in prej omenjene nemške družbe, ki imajo skupno v lasti 27 odstotkov Etija, saj naj bi delovale usklajeno. Tudi ta predlog je bil zavrnjen. »Očitek glede povezanosti je čista oslarija,« je očitke malih delničarjev komentiral Berginc.

Posodili izgubarju

Medij: Žurnal24 - Primorska Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Primorska Datum: 06. 05. 2011 Stran: 8

Transakcije. V Hotelih Bernardin ne povedo, zakaj posojajo denar drugim izgubarjem.

Portorož. "To je, milo rečeno, nenavadno. Pri tem posojilu ne vidim ekonomske logike. Kako je mogoče, da podjetje, ki je v rdečih številkah, samo zadolženo in ki prodaja svoje premoženje, hkrati posoja denar dmžbi z nizko boniteto? Zagotovo se pojavlja vsaj sum oškodovanja malih delničarjev," Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister in ekonomist, komentira razkritje iz letnega poročila NFD holding.

Iz omenjenega dokumenta je namreč razvidno, da je družba Hoteli Bernardin pred kratkim Maksimi Invest posodila 1,3 milijona evrov; ta ga mora vrniti leta 2013. Transakcija se zdi nenavadna, saj so se Hoteli Bernardin pri banki zadolžili za enak znesek, nato pa še dodatno - za skupaj 3,3 milijona evrov, dolg pa morajo poravnati do avgusta oziroma septembra. Že lani so se zadolžili za tri milijone evrov, hkrati pa prodali precej premoženja.

Za komentar finančnih transakcij smo zaprosili vodstvo, a so nam iz pisarne glavnega izvršnega direktorja Čedomila Vojniča sporočili, da gre "za poslovne odločitve podjetja, ki jih ne bodo komentirali".

Pogled nazaj

NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov

Medij: Novi glas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 04. 2011 Stran: 13

Težko reševanje mariborskega finančnega poloma

Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v petek, 1. aprila, po pisanju časnika Dnevnik kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Šlo naj bi za 23, 7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.

Kdo bolje šahira

Medij: Večer Avtorji: V. A.,Čokl Vanessa,I. F. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 04. 2011 Stran: 9

Banke upnice bodo prednostne pravice pri terjatvah do obeh Zvonov uveljavile, in to brez velike sentimental nosti, pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač o reševanju z nasedle ladje mariborskih cerkvenih financ. V Zvonih tišina, v nadškofiji, ki soji pisali mali delničarji, pa do konca tedna obljubljajo "konkretno možno rešitev"


"Izvedeli smo, da je iz NKBM prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Omenjena banka naj bi bila unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe 4 odstotke Cinkarne Celje, dobra 2 odstotka Petrola in za 75.400 delnic Krke ... Zato se sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima?" piše v odprtem pismu mariborskemu nadškofu in metropolitu Marjanu Turnšku predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stankovič. Prek nadškofijskega Gospodarstva Rastje mariborska nadškofija večinska lastnica Zvona Ena, neposredno ali posredno je zvezana z obema od začetka letošnjega leta plačilno nesposobnima holdingoma. Finančno nasedla mariborska Cerkev skuša po investicijskem megalomanstvu, podprtem z radodarnimi bančnimi krediti v letih gospodarske rasti, rešiti, kar je mogoče. Med obljubami, ki so jih dali v nadškofiji, ko je finančno počilo, je bila zelo visoko skrb za male delničarje, ki so v tej zgodbi slej ko prej, ker so verjeli, da bo Cerkev na njihovo premoženje skrbno pazila.

Bo kaj ostalo faranom?

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.