Letrika
Plačaj ali odidi!
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 05. 2015 Stran: 2
Ni vse tako zelo črno v tem našem gospodarstvu. Res so davki visoki, delovna zakonodaja rigidna, birokratskim Mesarijam ni videti konca in prihaja še nova pretirana regulacija (denimo kaznovanje kupcev, če ne hranijo računov). Vendar pa je na koncu predora (poleg drvečega vlaka) tudi malo prostora za kak žarek svetlobe. Plačilna disciplina se izboljšuje, izvoz še raste (v prvem trimesečju seje glede na lansko prvo četrtletje povečal za 4,4 odstotka), napovedi za rast BDP so - tudi iz Bruslja (2,3-odstotna rast) in OECD (1,8-odstotna rast), ne le iz domačih logov.
Podatki naAJPES kažejo, da je bilo v večstranski pohot med poslovnimi subjekti letos vključenih med 5.400 in 5.900 dolžnikov. Za primerjavo: lani jih jebilo vpovprečju v vsakem krogu pobota 6.400, predlanskim več kot osem tisoč, leta 2012 celo okoli 13 tisoč. Optimistični so tudi podatld iz plačilne študije italijanske bonitetne družbe Dun & Bradstreet CRIBIS D & B, ki kažejo, daje plačil brez zamud v Sloveniji več kot v povprečju v Evropi; oziroma, pri nas jih je 41 odstotkov, evropsko povprečje je 37,6 odstotka.
Zakaj se plačilna disciplina doma boljša?
Od marca do marca: Katera podjetja smo prodali
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 23. 03. 2015 Stran: 4
In koliko denarja smo ob tem zbrali
V letu dni je v Slovenijo za nakupe podjetij, za katera velja zakon o prevzemih, prišlo za milijardo evrov kapitala in več kot 200 milijonov evrov za zasebna podjetja. Domači kupci so prevzemali predvsem manjša podjetja.
Pri prodaji NKBM prodajalec Republika Slovenija in kupec Apollo usklajujeta zadnje podrobnosti prodajne pogodbe. Po pisanju Dnevnikabo prodajalec prevzel tveganje morebitnega izplačila delničarjev, kupec pa bo sprejel tveganje morebitnega izplačila lastnikov podrejenih obveznic. Kupnina bo zaradi vseh tveganj najbrž manj kot 200 milijonov evrov.
Avstrijska banka rešila Nadškofijo Maribor
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 30. 01. 2015 Stran: 2
DRUŽBA / CERKEV
Za finančni zlom krivi lastni projekti
Čeprav je mariborska nadškofija zakopala bojno sekiro z bankami, je za to potrebovala nepredstavljiva tri leta. Finančne težave so se namreč začele v drugi polovici leta 2011. Takrat sta holdinga Zvon Ena in Zvon Dva razglasila insolventnost, kmalu zatem pa so nezmožnost poravnave bančnih posojil priznali tudi v nadškofijski družbi Gospodarstvo rast, ki je obvladovala oba finančna holdinga.
Zato so začele banke konec leta 2011 na sodišče vlagati prve izvršbe m se vpisovati na nadškofijskem premoženju, spomladi 2012 pa so ji blokirale še zadnji transakcijski račun. Sledilo je dolgotrajno in mučno obdobje, v katerem je slovenska Cerkev izgubila ogromno ugleda. Izbruhnila je namreč afera zaradi odgovornosti za največji stečaj v zgodovini Slovenije, za katerim je ostalo na desettisoče malih delničarjev, ki so izgubili delnice, skoraj pol milijarde evrov neporavnanih posojil, prenesenih na slabo banko, velika slovenska podjetja pa so se posledično znašla na lastniškem prepihu, med drugim Helios, Letrika, Cinkarna Celje, Mladinska knjiga Založba, TKK Srpenica in druge.
Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3
Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti.
KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.
Zaključek prevzema Letrike
Medij: Dnevnik Avtorji: Bolarič Marko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2014 Stran: 28
Zgodovina Letrike se prične leta 1960 s takratnim imenom Iskra Avtoelektrika, kije izdelovala avtoelektrične dele. Podjetje seje leta 2012 preimenovalo v Letriko in kupcem po svetu ponuja proizvode na področju alternatorjev in zaganjalnikov. Skupina Letrika zaposluje več kot 2600 ljudi.
Po boju za prevlado z idrijskim Kolektorjem je nemški proizvajalec avtomobilskih delov Mahle kupil deleže od prodajnega konzorcija, ki so ga sestavljali SDH, Modra zavarovalnica, NLB, DUTB, Triglav Skladi in Alpen Invest. Kasneje je odkupil še delež, ki gaje imel prevzemni rival Kolektor. Tako ima Mahle v lasti že 85-odstotni delež Letrike. S ponudbo za prevzem cilja še na preostalih 15 odstotkov, kijih imajo v lasti mali delničarji. Prevzemna cena znaša 67,1 evra za delnico Letrike, ponudba pa je veljavna do 22. oktobra. Tako se končuje še en prevzem po letošnjem prevzemu Heliosa in Mercatorja.
Kmalu prevzemna ponudba za Letriko
Medij: Primorske novice Avtorji: S. R. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 12. 09. 2014 Stran: 4
Mahle tudi za preostale delnice ponuja po 67,10 evra
Nemški Mahle, ki je že lastnik dobrih 85 odstotkov Letrike, je objavil prevzemno namero za odkup preostalih delnic šempetrske družbe. Prevzemno ponudbo je pričakovati najkasneje v začetku oktobra, cena za delnico pa bo 67,10 evra. Toliko so Nemci doslej plačali vsem prodajalcem.
ŠEMPETER PRI GORICI ► Mahlejeva hčerinska družba Mahle Holding Austria bo prevzemno namero objavila najkasneje v 30 in ne prej kot v 10 dneh. O prevzemni nameri za preostali delež so Nemci že obvestili agencijo za trg vrednostnih papirjev, agencijo za varstvo konkurence ter upravo in delavce Letrike.
Mahle je junija najprej od konzorcija prodajalcev - sestavljali so ga Modra zavarovalnica, NLB, SDH, DUTB in Triglav skladi - kupil slabih 54 odstotkov Letrike, nato pa julija od Kolektorja pridobil še 20 odstotkov. Konec avgusta je pridobil še nekaj manj kot sedem odstotkov šempetrskega podjetja.
Dobiček Letrike bo počakal na novega lastnika
Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 08. 2014 Stran: 8
Delničarji Letrike so na včerajšnji skupščini podprli predlog, da dobrih 5,4 milijona evrov prenesenega in lanskega dobička ostaja nerazporejenih. Društvo Malih delničarjev Slovenije (MDS) je sicer podalo nasprotni predlog za izplačilo dividend v višini 3,4 evra bruto za delnico, a se o njem ni glasovalo. Kot je znano, je pred kratkim do večinskega deleža v Letriki prišla nemška družba Mahle.
Kopač in Kešeljević odgovorila na očitke
Medij: Svet24 Avtorji: STA Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 08. 2014 Stran: 4
Generalni sekretar SMC Erik Kopač (na fotografiji) in pisec strankinega gospodarskega programa Sašo Kešeljevič na očitke glede njune vloge v nadzornem svetu družbe Infond Holding 3 odgovarjata, da sta svoje delo opravljala strokovno, zakonito, vestno in v skladu z zakonom o gospodarskih družbah ščitila interese družbe. V sporočilu za javnost sta pojasnila, da sta v nadzorni svet Infond Holding 3 vstopila avgusta 2007 na povabilo direktorja družbe SFM Marijana Groffa, takratnega novega lastnika Infond Holding 3. Podjetje je z nakupom Infond Holding 3 obenem postalo 24,3-odstotni lastnik Iskre Avtoelektrike.
Kopač in Kešeljević uživata podporo
Medij: Delo Avtorji: STA,N.R. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 26. 08. 2014 Stran: 2
(Ne)sporni kadri Problematična naj bi bila njuna vloga v nadzornem svetu družbe Infond Holding 3, a sama očitke zavračata
Ljubljana - Generalni sekretar SMC Erik Kopač in pisec strankinega gospodarskega programa Sašo Kešeljevič sta se včeraj odzvala na očitke glede njune vloge v nadzornem svetu družbe Infond Holding 3 - zatrjujeta, da sta svoje delo opravljala strokovno, zakonito ter v skladu z zakonom o gospodarskih družbah ščitila interese družbe.
Nad Kopača in Kešeljeviča so se namreč zgrnili očitki, da sta sporno delovala kot nadzornika podjetja Infond Holding 3 pri domnevno spornem menedžerskem prevzemu podjetja Iskra Avtoelektrika, za katerim je stal poslovnež Marijan Groff.
Se bo denar od prodaj vrnil na borzo?
Medij: Delo Avtorji: Meden Grega Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 08. 2014 Stran: 24
Domači trg Po prevzemu Mercatorja bo nekaj deset milijonov evrov iskalo nove naložbe
Avgust na Ljubljanski borzi tradicionalno postreže z objavo polletnih rezultatov kotirajočih družb. Prejšnji teden so jih tako objavili Gorenje, Telekom, Zavarovalnica Triglav in Luka Koper, ta teden jih bosta še Petrol in Mercator. Doslej objavljene bilance borznih podjetij so razmeroma dobre in dodatno krepijo optimizem borznih vlagateljev, ki ga sicer ženejo predvsem privatizacijski procesi in že končane prevzemne zgodbe.
Ta teden se bo končala najdaljša privatizacijska saga v zgodovini domače borze. Prevzemna ponudba Agrokorja za delnice Mercatorja se izteče konec tedna in tako bo naš največji trgovec po maratonskem prodajnem procesu končno le dobil strateškega partnerja, mali delničarji pa kupnino, ki bi pred leti lahko bila mnogo višja.