Juteks

Stotisoče vlagateljev naj bi letos ostalo brez dividend

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.


Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

Juteks ne bo delil dividend

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 04. 2010 Stran: 21

Delničarji Juteksa, med njimi je največja Kapitalska družba, bodo na junijski skupščini odločali o predlogu, da ostane bilančni dobiček v višini 28,25 milijona evrov nerazporejen. Skupina Juteks je sicer lani ustvarila 5,2 milijona evrov izgube, prihodki od prodaje pa so bili nižji za 60 odstotkov.

JUTEKS, proizvodnja talnih oblog

Datum skupščine: 
10.06.2010 - 12:00
Naslov: 
na sedežu družbe na Ložnici 53.a, Žalec.
Status: 
arhivirana

Žalski Juteks lani posloval z izgubo

Medij: Dnevnik  Avtorji: STA,  Teme: mali delničarji Rubrika/Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 01. 2010 

Žalski Juteks je lani po prvih ocenah ustvaril 342.000 evrov izgube, ki je posledica zmanjšanega povpraševanja po izdelkih na njihovih največjih prodajnih trgih.

Izguba je tudi posledica gospodarske krize in ponovne rasti cen surovin v tretjem četrtletju lanskega leta, je družba sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze.

Pri nas se še vedno lovimo s temeljnim vprašanjem, ali je nadzor sploh potreben

Medij: Delo - FT  Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 21. 12. 2009  Stran: 10

Borut Bratina, strokovnjak za upravljanje podjetij

Kako slab nadzor kreira svetovno krizo in kako vpliva na poslovanje domačih podjetij? Koliko je za to kriva država, kot velika in premalo odgovorna lastnica, in koliko celo dejstvo, da se vloga nadzornih svetov pri nas tako podcenjuje, da včasih ni jasno, ali NS sploh potrebujemo? O tem in konkretnih istrabenzih, laških, iuvejih, kjer je poleg drugega pokleknil tudi nadzor, smo se pogovarjali s prof. dr. Borutom Bratino z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete, ki je tudi član UO Združenja nadzornikov Slovenije.

V svetovni krizi je odpovedal sistem nadzora tako na globalni ravni regulatorjev in nadzornikov kakor na mikro ravni bank, finančnega sveta in podjetij, kjer seje očitno razrasel zelo slabo delujoči sistem upravljanja in nadzora. Se strinjate?

Nedvomno je za krizo odgovoren tudi slab nadzor tako zunanjih regulatorjev kakor notranjih organov, vključno z nadzornimi sveti v dvotirnem sistemu upravljanja podjetij in neizvršnimi direktorji v enotirnih upravnih odborih. Tudi zato se zdaj pripravljajo predlogi, po katerih bi zlasti zunanji organi dobili večje pristojnosti. Ključno pa je seveda sodelovanje nadzornih državnih organov, kajti razlogi za krizne težave so nastali v eni državi, posledice se je občutilo drugi državi.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.