Intereuropa

Na 43. skupščini delničarjev Intereurope, ki je potekala 19. julija 2024 je bilo prisotno 94,85 % delnic z glasovalno pravico. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi in delničarji spet niso dočakali vsaj minimalne zakonske dividende.

Koper, 19. julij 2024

Skupščina se je seznanila s poslovni rezultati leta 2023

Skupina Intereuropa v letu 2023 ustvarila 188,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 6 odstotkov oziroma 11,9 milijona evrov manj kot v letu 2022. Pomembno so na padec prihodkov vplivale občutno nižje cene pomorskih in letalskih prevozov ter nižji obseg povpraševanja po cestnih prevozih. EBITDA se je povečal za 5 odstotkov in znaša 15,8 milijona evrov. Veliki pozitivni premiki pred leti zelo zadolžene skupine pa so vidni v gibanju neto finančnega dolga 3 , ki je ob koncu leta 2023 znašal 27,5 milijona evrov oziroma 1,7 kratnik EBITDA in je bil najnižji v zadnjih dvajsetih letih poslovanja skupine. V primerjavi z zaključkom predhodnega poslovnega leta je skupina Intereuropa znižala neto finančni dolg za 15,0 milijonov evrov

Bilančni dobiček je ostal nerazporejen

Bilančni dobiček v višini 21.351.055,77 EUR je zaradi nasprotovanja večinskega delničarja Pošte Slovenije d.o.o. ostal nerazporejen in tako delničarji niso pričakali dividende niti po 14 letih suše, zadnjo dividendo so prejeli davnega leta 2007, ko je le ta znašala 0,83 EUR.

Skupscina je sprejela spremembe statuta

Informacije o delu družbe in sporočila bodo sedaj po sprejeti spremembi statuta le še na spletni strani družbe.

Družba s pooblastilom za pridobivanje lastnih delnic, a pozabili na določilo 90 a člena Zakona o dohodnini

Ker je sodišče vpisalo sklep o umiku z borze, trgovanje s to delnico ni več možno preko borze, zadnji tečaj pred umikom pa je bil 1,70 EUR.

Skupščina delničarjev je upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic po ceni, ki ne sme biti nižja od 50 centov in ne višja od 1,57 EUR za dobo 18 mesecev.

Skupščina je prav tako pooblastila Upravo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.

Delničar, ki bo prodal delnice v sklad lastnih delnic bo plačal 25 % davek med razlika med nabavno in prodajno ceno

Rajko Stanković je kot pooblaščenec delničarjev opozoril, da je tak sklep glede na določilo veljavnega 6. odstavka 90. člena Zakona o dohodnini, za družba, ki ne kotirajo na organiziranem trgu v izrazito ekonomsko škodo delničarjev.

6. odstavek 90. člena Zakona o dohodnini https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697, glasi:

»6. izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Davčni zavezanec lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, uveljavlja zmanjšanje izplačane vrednosti za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, ki se določi v skladu z 98. členom tega zakona. Če je dogovorjeno obročno izplačevanje vrednosti delnic ali deležev, se nabavna vrednost porazdeli med obroke sorazmerno njihovi višini. Če je davčni zavezanec delnice ali deleže družbe pridobival na različne datume, se šteje, da je odsvojil zadnje pridobljene delnice ali deleže. Odsvojitev delnic ali deležev po tej točki ne šteje za odsvojitev kapitala po III.6.3. poglavju tega zakona.«

,kar bi za delničarja pomenilo, da bi v primeru kapitalskega dobička pri odsvojitvi delnic plača 25 % davek ne glede na dolžino imetništva. In zanj ne velja, da se stopnja znižuje se vsakih pet let imetništva kapitala in znaša:

Odpoklic in imenovanje člana nadzornega sveta

Skupščina je odpoklicala mag. Boruta Vujčiča in na mesto njega imenovala Marka Remsa, člana poslovodstva Pošte Slovenije, ki pa je v preteklosti tudi že bil član uprave Intereurope.

Soglasje k sklenitvi sodne poravnave

Skupščina je sklenila sodno poravnavo z bivšo članico uprave in dediči po pokojnem toženem članu uprave. Družba pa bo nadaljevala tožbeni zahtevek proti bivšemu predsedniku uprave Andreju Lovšinu.

Rajko Stanković – predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, se je danes udeležil 42. redne skupščine Intereurope d.d. na kateri je zastopal delničarje, ki so skupno lastniki 256.288 delnic oz. 1,522 % rednih delnic IEKG družbe Intereurope d.d. in glasoval PROTI sklepom o umiku delnice z borze. Društvo MDS bo tako skladno z najavo preveril najprej morebitne ničnostne razloge, nato pa še pristopil k vsem potrebnim dejanjem po vpisu sklepa v sodni register za sodni preizkus primernosti cene.

Koper, 16.05.2024

Ali je bila skupščina pravilno sklicana?

Proceduralno vprašanje na začetku skupščine je bilo zakaj v samem sklicu ni bilo zapisano, da poleg rednih delnic glasujejo tudi prednostne delnice, ampak je bilo le to omenjeno samo pri skupnem številu delnic. Zato bo Društva MDS preverilo ali ne obstajajo ničnostni razlogi zaradi ne dovolj natančnega sklica skupščine, kar bi imelo za posledico, da lahko primerno denarno odpravnino zahtevajo tudi preostali delničarji, ki se niso prijavili oz. bili zastopani na 42. skupščini družbe.

Neobičajno izbrana metoda za določanje poštene vrednosti, sum neenakomerne obveščenosti vseh delničarjev

Aleš Klavžar - namestnik predsednika uprave je na vprašanje o določitvi cene in razlogih za predlog sklepa o umiku z borze pojasnil, da so stroški borze, KDD, poročanja ter ljudi , ki so na tem angažirani, ki naj bi skupaj kumulativno znašali nekaj čez 82.000.00 EUR tisti, poglavitni razlog za tako odločitev. Na vprašanje predsednika Društva MDS zakaj se potem niso odločili za iztisnitev skladno z določili ZGD-1, saj bodo na tak način iz delniške knjige, ki ima na dan 31.12. 2023 še 1.827 delničarjev, na presečni dan skupščine 1.827, po vpisu sklepa, če bodo vseh 76 delničarjev izkoristili pravico do pravične denarne odpravnine pa ostane še 1.751 delničarjev.

Predsednik Društva MDS je upravo vprašal ali ve zakaj večinski delničar ni šel v iztisnitev, saj le v tem primeru bi bil izdatek za stroške v celoti lahko opredeljen kot prihranek, sedaj pa bodo  morda prihranili 20'  do 25 % prej omenjenega zneska. Uprava seveda tega odgovora ni vedela in posledično ni podala.

Zanimiv je bil tudi izračun primerne denarne odpravnine in sicer je bilo uporabljeno trimesečno povprečje borzne vrednosti, pa čeprav je od začetka leta 1.1.2023 do presečnega datuma bilo opravljeno le 50 poslov in je iz družbe izstopilo 50 delničarjev

Prav tako Uprava ni delala nikakršne cenitve, je pa to začel delati že jeseni 2023 večinski delničar Pošta Slovenije d.d., ki je naročil oceno vrednosti družbe, vendar z vrednostjo domnevno Uprave ni seznanil, prav tako ne delničarjev Intereurope, kar meče grenak priokus, da ni spoštovana  pravica delničarjev enakopravne obveščenosti vseh delničarjev iz 305 člena ZGD.1

Društvo MDS gre v sodni preizkus poštene vrednosti

Skupščina je odločala o umiku delnic iz trgovanja na organiziranem trgu in Društvo MDS je glasovalo proti ter napovedalo izpodbijanje sklepa in zahtevo za sodni preizkus poštene vrednosti, saj meni, da ponujena vrednost 1,57 EUR ne odraža poštene vrednosti, saj je knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2023 kar 3,75 EUR. Prav tako bo Društvo MDS preverilo morebitne ničnostne razloge.

Vsebina skupščine:

Uprava družbe INTEREUROPA d. d. je predlagala skupščini delničarjev naslednje sklepe pri točki 2:

Predlog sklepa 2.1: V skladu s 125. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov se vseh 16.830.838 navadnih kosovnih delnic izdajatelja INTEREUROPA d. d., ki so izdane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev z ISIN kodo SI0031100090 in oznako IEKG ter kotirajo na Ljubljanski borzi v Standardni kotaciji, umakne iz trgovanja na organiziranem trgu (v nadaljnjem besedilu: sklep o umiku delnic z organiziranega trga).

Predlog sklepa 2.2: Sklep o umiku delnic z organiziranega trga začne veljati z dnem vpisa v sodni register.

Predlog sklepa 2.3: Družba INTEREUROPA d. d. na podlagi 125. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, izjavlja, da bo delničarjem, ki: - so glasovali proti sklepu o umiku delnic z organiziranega trga, ali - se 42. skupščine delničarjev niso udeležili, ker jim je bila udeležba protipravno preprečena, ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na njej ni bil pravilno objavljen, in bi to zahtevali, prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine v višini 1,57 EUR na delnico z oznako IEKG.

Obrazložitev glasovanja pri sklepu 2.1. do 2.3.: Pooblaščenec Društva MDS je glasoval PROTI in s tem zagotovil delničarju zakonsko možnost do odpravnine in kasneje sodelovanje v sodnem preizkusu primernosti cene, saj meni, da ponujena cena ni poštena, saj je knjigovodska vrednost na dan 31.12.2023 kar 3,75 EUR (LP2023 stran 94 https://seonet.ljse.si/default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=89923 ).

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme:  mali delničarji, Intereuropa  Datum: Četrtek, 28. oktober 2021  Stran: 10

Medtem ko mariborska Pošta Slovenije krepi kapitalski in upravljalski vpliv v koprski Intereuropi, je med zaposlenimi v Kopru znova završalo zaradi načrtovanih novih prezaposlitev delavcev iz Intereurope na Pošto Slovenija.

Združevanje koprske Intereurope in Pošte Slovenije bi lahko označili za enega večjih domačih poslovnih projektov zadnjih let. Začelo se je pred dvema letoma, ko je Pošta postala lastnica dobrih 70 odstotkov Intereurope, zatem pa svoj delež stalno povečevala, danes je že 86,45-odstoten. Ob tem Intereurope ne obvladuje le kapitalsko, temveč tudi upravljalsko; v nadzornem svetu Intereurope bodo kmalu sedeli štirje predstavniki mariborske Pošte z začasnim generalnim direktorjem Pošte in članom SDS Tomažem Kokotom na čelu.

Medtem ko Pošta povečuje svoj delež v logistu, pa njegovi zaposleni nasprotujejo projektu združevanja skupnih služb, kot si ga je zamislila uprava Pošte pod Kokotovo taktirko. Menijo namreč, da iskanje sinergij ne prinaša pričakovanih učinkov, dvomijo tudi o finančnih prihrankih iz načrtovanih sinergij.

Delavci Intereurope: Strah nas je, da se bomo (znova) potopili

Med zaposlenimi v Intereuropi je znova završalo te dni zaradi načrtovanih novih prenosov oziroma prezaposlitev zaposlenih iz Kopra na Pošto Slovenije. Spomnimo: združevanja skupnih služb Pošte in Intereurope so se v Mariboru lotili lani. V prvem valu so na Pošto prezaposlili 16 delavcev Intereurope s področij nepremičnin, nabave in IT, toda ti še danes opravljajo enako delo kot doslej, v istih prostorih in z isto opremo, zamenjali so le delodajalca, opozarjajo v svetu delavcev in sindikatu Intereurope. Zdaj naj bi sledil še drugi val, v katerem naj bi prezaposlili od 15 do 18 delavcev iz skupnih služb, predvsem iz kadrovske, pravne službe in kontrolinga.

Ostra sta tako sindikat kot svet delavcev. »Storitve, ki so bile prenesene z Intereurope na Pošto, potrebujemo in ne vemo, kakšne so finančne koristi prezaposlitev, saj zaposleni še vedno opravljajo storitve za Intereuropo, čeprav je njihov novi delodajalec Pošta. V svetu delavcev ne nasprotujemo iskanju sinergij, toda razumeli bi, če bi te iskali na področjih, kjer smo močni tako eni kot drugi, denimo v logistični operativi in pri skupnem nastopu na trgu. Intereuropa je šla skozi težke čase, komaj smo splavali iz rdečih številk in strah nas je, da se bomo potopili. Naša organizacija je zelo vitka in bojimo se, da bomo zaradi prezaposlitev izgubili zaposlene, kar se nam zdi škoda,« je poudarila Tjaša Benčina, predsednica sveta delavcev v Intereuropi.

Enako poudarjajo v sindikatu Intereurope ŠAK KS 90, ki ga vodi Aleksander Vinkler. »Doslej je bilo iz Intereurope na Pošto prezaposlenih 16 delavcev, koliko jih bo v drugi fazi, ne vemo. V sindikatu ne vidimo sinergij in se tudi ne strinjamo z novimi načrtovanimi prenosi služb in posledično zaposlenih iz Intereurope na Pošto, saj jih potrebujemo v Kopru za učinkovito poslovanje,« je poudaril Vinkler.

Madžari in zlata delnica Intereurope v Luki Koper

Pomemben del iskanja sinergij med Pošto in Intereuropo bo tudi upravljanje nepremičnin. Kot smo v Dnevniku že poročali, Pošta išče partnerja za dolgoročni najem neorenesančne palače v Čopovi ulici v Ljubljani, za katero se zanima več trgovcev, tudi podjetje Inditex, pod katerega okrilje sodi globalna znamka hitre mode Zara. Po naših informacijah se potencialni najemniki že pripravljajo na skrbni pregled poštne palače, kar kaže na to, da je zanimanje za nepremičnino na prestižni lokaciji v prestolnici veliko. Če bi do realizacije posla prišlo, bi del zaposlenih iz Čopove preselili v stavbo Intereurope na Letališki cesti v Ljubljani, medtem ko bi poštne poslovalnice ostale.

Veliko zanimanje pa po naših informacijah velja tudi za zemljišča Intereurope doma in po državah nekdanje Jugoslavije. Med njimi so tudi zemljišča znotraj Luke Koper, ki si jih želijo še pred volitvami zagotoviti Madžari. Intereuropa je eno redkih, če ne edino domače podjetje, ki ima znotraj ekonomske cone Luke Koper svoja zemljišča, in sicer avtomobilski terminal, ki obsega en hektar, in tri skladišča v skupni izmeri 24.000 kvadratnih metrov. V neposredni bližini luke pa ima še avtomobilski terminal v skupni izmeri 46.000 kvadratnih metrov. Ta ni del območja Luke Koper, a ga zajema njen prostorski načrt. Če bi Intereuropa prodala svoja zemljišča Luki Koper, bi s tem nastala enovita ekonomska cona, ki je za državo strateškega pomena, pravi naš vir, ki ne želi biti imenovan.

Zemljišča Intereurope v luki bi torej lahko označili za zlato delnico največjega domačega logista. Po naših informacijah so med zdaj že nekdanjo upravo Luke Koper in Pošto Slovenije že potekali pogovori o tem, ali bi Intereuropa prodala svoja zemljišča znotraj ekonomske cone, vprašanje pa je, ali bo to strategijo zasledovala tudi nova uprava Luke Koper. To bo odvisno tudi od njenega nadzornega sveta, ki ga vodi osebni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. V Intereuropi naj bi bili za prodajo zainteresirani le ob pogoju, da pridobijo dovoljenje za nadaljnji razvoj zemljišč, ki jih imajo v neposredni bližini Luke Koper.

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

Delničarji družbe Intereuropa, d.d. so se na 34. redni skupščini seznanili s poslovanje skupine Intereuropa v minulem letu 2019. Ob tem so odločali o delitvi bilančnega dobička, ki lani znaša 7,9 milijona EUR, ter o  podelitvi razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe. Predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 475.345 delnic oz. 1,83 % prisotnega kapitala na skupščini družbe.

Koper, 27.08.2020

Pošta Slovenije je skupaj s konzorcijem prevzemnikov v letu 2019 zaključila prevzem Intereurope in za 1 delnico plačala 1,45 EUR na delnico in temu je tudi kasneje sledil tečaj delnice IEKG na borzi, ki je leto zaključila pri tečaju 1,43 EUR. Knjigovodska vrednost delnice pa se je v letu 2019 povečala iz 3,09 EUR na 3,18 EUR na dan 31.12.2019. Na skupščini bomo tudi vprašali kakšne načrte ima družba v prihodnje in kakšno dividendno politiko predvideva v prihodnje.

Društvo MDS je še pred skupščino podalo nasprotni predlog za delitev dividend

Statut družbe določa, da so do dividende upravičene tako redne kot prednostne delnice, ki pa imajo še pravico do dodatka v viši 1 centa na delnico. Tako smo v Društvu MDS predlagali dividendo v višini 0,14 EUR na redno delnico in 0,15 EUR na prednostno delnico. V kolikor bi tak predlog sprejet, bo pomenilo, da je dividendni donos 4,4 % glede na knjigovodsko vrednost delnice (3,18 EUR) in skoraj 9,8 % glede na tržno vrednost na ljubljanski borzi (1,43 EUR na dan 31.12.2019). Pri predlogu smo upošteval, da je družba še vedno zadolžena, saj neto finančni dolg/EBITDA še vedno znaša 3,9.  VZMD je svoj napačen predlog, ki ni bil skladen s 3 členom statuta statutom popravili in namesto 0,40 EUR predlagali delitev 0,24 EUR na delnico.

V obrazložitvi predloga uprave in NS je predsedujoči še enkrat povedal, da je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi pandemije COVID 19 in prav tako je odložila za plačilo cca 4 mio EUR kreditov za dobo enega leta in bi morebitno izplačilo dividend pomenilo zavezo vračila državne pomoči z obrestmi, kot tudi kršitev zavez iz odloga prej omenjenega posojila.

V razpravi je več delničarjev izrazilo željo, da družba omogoči izstop pod enakimi pogoji kot je bil opravljen nakup večinskega deleža se pravi po 1,45 EUR za delnico, bodisi z iztisom, bodisi preko instituta odkupa v sklad lastnih delnic. Po opravljeni razpravi je po sprejemu proceduralnega predloga skupščina izglasovala z 90 % večino, da se dividenda ne deli, zato je VZMD najavil možnost izpodbijanja tega sklepa.

Uspešno poslovanje Skupine Intereurope in zmanjšanje njene zadolženosti

Skupina Intereuropa je v letu 2019 ustvarila 160,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot v letu 2018, ko so bili prihodki od prodaje najvišji v zadnjih šestih letih. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je povečal za 13 odstotkov in znaša 14,0 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja znaša 7,5 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 4,2 milijona evrov. Bilančni dobiček znaša 7,9 mio EUR. Neto finančni dolg je ob zaključku leta 2019 znašal 54,4 milijona evrov, kar je za 5,8 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2018. Navedeno se kaže tudi v izboljšanem kazalniku neto finančni dolg/EBITDA, ki se je v letu 2019 zmanjšal za 19,9 odstotka s 4,9-kratnika na 3,9-kratnik.  Skupina Intereropa je uspešno zaključila refinanciranje dolgov v januarju 2020, k uspešni izvedbi pa je izdatno pripomogla Pošta Slovenije, d. o. o., z izdajo poroštva k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.

Medij: Finance Avtorji: Mt. K. Teme: mali delničarji Datum: 10.08.2020 Stran: 12  

Vrednost delnic na domači borzi je minuli teden v povprečju znova nekoliko upadla, najprometnejša Krka pa je vnovič osrečila delničarje z rastjo tečaja. Vlagatelji na ljubljanski borzi so sredi vrhunca turistične sezone v večini na počitnicah, a to ne pomeni, da borza povsem spi.

Borzni posredniki so minuli teden sklenili za dobre štiri milijone evrov prometa, najbolj likvidna je bila spet Krka, ki se je izkazala tudi z rastjo tečaja. Slovenski »blue chipi« so se večinoma sicer pocenili, saj je indeks SBI TOP upadel za pol odstotka, na 840,05 točke.

Zanimanje za novomeškega farmacevta po objavi polletnih rezultatov ne jenja, na lov na delnice pa se je vnovič odpravila tudi družba sama. Krka je za lastne delnice to pot namenila skoraj 300 tisoč evrov, trenutno pa ima v lasti 4,4 odstotka lastnih delnic. Vrednost Krke se je v tednu dni okrepila za štiri odstotke, na 86,6 evra, na negativni strani pa so bile delnice NLB, Petrola, Telekoma in Luke Koper. 

Največ, 5,5 odstotka, so izgubile delnice Petrola, vendar je pri slednjih zapadla upravičenost do dividende. Nekaj manj oziroma 4,8 odstotka so izgubile delnice Luke Koper, delnice Telekoma Slovenije so zdrsnile za 3,2 odstotka, delnice NLB pa za 2,9 odstotka.

Na tedenski ravni so se med najpomembnejšimi okrepile le še delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za odstotek. Cinkarna za zdaj posluje v skladu z načrti.

Glede na teden prej je nespremenjena ostala vrednost delnic Save Re in Cinkarne Celje. Slednja je razkrila, da ob letošnjih prihodkih, ki so manjši od načrtovanih, še vedno posluje v okvirih, ki bi ob koncu leta omogočili dosego načrtovanega dobička. Kot je opozoril prvi mož družbe Aleš Skok, bodo rezultati v skladu z napovedmi, če se razmere ne bodo poslabševale.

Zelo skromen promet je zaznamoval trgovanje z delnicami Intereurope, po tem, ko jo je prevzela Pošta Slovenije, pa je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo dividende. Od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička želijo zanje nameniti nekaj manj kot štiri milijone evrov, vodstvo pa na drugi strani predlaga, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.