Intereuropa
Dan Slovenskega kapitalskega trga 11. maja 2010
V sodelovanju s KDD – Centralno klirinško depotno družbo in z borznimi člani vas vabimo, da se nam pridružite na Dnevu slovenskega kapitalskega trga, ki bo 11. maja 2010 v Hotelu Mons v Ljubljani s pričetkom ob 8.00 uri.
Z vstopom v skupino CEESEG (Ljubljana, Dunaj, Praga, Budimpešta) smo vstopili v veliko večji regionalni kapitalski trg s 300 milijonskim dnevnim bazenom likvidnosti, v katerem se za naše vlagatelje, podjetja, in borzno posredniške hiše odpirajo povsem nove priložnosti.
"Le gonja proti meni"
Medij: Žurnal24 - Primorska Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Primorska Datum: 06. 05. 2010 Stran: 4
Odškodninska tožba. Petrol in mali delničarji jo predlagajo proti Bavčarju in Kosmini.
Koper. "S Petrolom sem se dogovoril v ponedeljek," pojasnjuje Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji - skupaj smo močnejši. Z naftnim trgovcem in ljubljanskim podjetjem za finančno svetovanje FI_COM je namreč vložil predlog, da na skupščini Istrabenza odločijo tudi o vložitvi odškodninske tožbe proti nekdanjemu predsedniku uprave Igorju Bavčarju in nadzornikom, ki jih je vodil Janko Kosmina.
Uprava Istrabenza takšne tožbe ne predlaga, ker naj ne bi bilo zagotovila, da bo uspešna. Kosmina pa se od morebitnih nepravilnosti ograjuje, češ da so bila nadzornikom pooblastila v veliki meri odvzeta že leta 2004.
Če je škoda, naj bo tožba
Mali delničarji in Petrol predlagajo tudi imenovanje posebnega revizorja, ki bi pregledal nekatere posle zadnjih petih let. "Na pobudo smo se odzvali, ker želimo prek objektivne razjasnitve vseh dejstev in celovite analize preteklega poslovanja zaščititi poslovne interese Petrola, Istrabenza in njunih delničarjev," pojasnjujejo v Petrolu. Če bo revizija pokazala sum povzročitve škode, naj se vložijo tožbe za njeno povrnitev, dodajajo.
Astronomske odškodninske tožbe. Kakšni so nauki?
Medij: Manager Avtorji: Koražija Nataša Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev Datum: 07. 04. 2010 Stran: 51
Zneska, ki ju hočejo izterjati od uprave in nadzornih svetov Intereurope in Luke Koper, sta nepredstavljivo visoka. Napoveduje se plaz podobnih tožb. Doslej je bilo takšnih malo, zneski so bili nižji, epiloga še ni. Kakšne so možnosti, da bo ta denar od managerjev in nadzornikov zares izterjan?
Uprava Intereurope je na začetku leta v imenu delničarjev vložila odškodninsko tožbo proti prejšnji upravi Intereurope na čelu z Andrejem Lovšinom v višini 37,5 milijona evrov. Gre za znesek, s katerim bi po sedanjih cenah lahko odkupili celotno Intereuropo - tržna kapitalizacija družbe konec marca je bila namreč 35,7 milijona evrov. Tožbi proti nekdanji upravi Intereurope bi se kmalu utegnilo pridružiti nekaj novih: na skupščinah Hita in Casinoja Ljubljana so delničarji že izglasovali, naj pooblaščenec na podlagi izredne revizije vloži odškodninsko tožbo, določili pa so tudi pooblaščenca oziroma odvetnika, ki bo pregledal dokumente in vložil tožbo. »Nadzorniki se lahko odločijo tako za odškodninsko tožbo kot za kazensko ovadbo, vendar je odškodninska tožba za nadzornike pomembnejša, ker nadomesti povzročeno škodo, izgubljena sredstva pa se lahko vrnejo v podjetje,« pravi Anja Strojin Stampar, članica uprave Kada.
Vrsta posebnih revizij
Pogosto se revizor ne prepriča dovolj
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2010 Stran: 22
pogovor Mojca Majic direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem
Ljubljana - Vodenje Agencije za javni nadzor nad revidiranjem je prevzela pred letom dni. Ravno v tem obdobju so lastniki največjih slovenskih podjetij zahtevali od uprav, da z izrednimi revizijami preverijo poslovanja svojih predhodnikov. S tem je bila dana tudi neke vrste nezaupnico revizijskim družbam, ki so vsa ta leta brez posebnih zadržkov potrjevale letna poročila teh družb in jim za poslovanje izrekale pozitivno mnenje. »Tudi sama se včasih sprašujem, kako to, da revizor določenih zadev ni videl. A odgovorna sta predvsem uprava in nadzorni svet družb, ki so revidirane,« pravi Mojca Majic.
Na čelu agencije ste leto dni. Ko ste prišli, ste dejali, da bo glavna naloga agencije dvigniti zaupanje v revizorsko stroko. Kako poteka vaš nadzor?
Redne letne preglede kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb opravlja Slovenski inštitut za revizijo. Poleg zakonskih določb med kriterije oziroma merila, po katerih Inštitut opravlja preglede, sodijo tudi slab ugled revizijske družbe v javnosti, ugotovljene nepravilnosti pri pregledu kakovosti dela revizijske družbe oziroma pooblaščenega revizorja v preteklosti, določena tveganja, pomembnost revidirancev, zelo pomembni so finančne institucije in javna podjetja. Posebno pozornost vzbujajo tudi revizijske družbe in revizorji z velikim deležem pritrdilnih mnenj v vseh mnenjih, nadpovprečno nizke cene revizijskih storitev, veliko število zaposlenih na enega pooblaščenega revizorja in podobno. Inštitut opravi nadzor, pripravi strokovno mnenje, Agencija pa odloča v postopkih nadzora, to je, izdaja odredbe, odločbe za izrek opomina oziroma odvzem dovoljenja. Agencija lahko tudi opravi nadzor nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji na podlagi prej navedenih kriterijev. Nadzor se lahko opravi tudi na pobudo tretje osebe, ki pisno izrazi upravičen dvom, da revizijska družba ni opravila revidiranja v skladu s pravili revidiranja.
Koliko prijav zoper delo revizorjev ste prejeli?
Dobili smo štiri prijave.
Prijave od družbenikov, malih delničarjev, uprav?
Borzne družbe lani z več kot milijardo evrov odpisov in oslabitev slabih naložb
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2010 Stran: 19
Družbe, ki jih vodijo oziroma so jih vodili (od leve proti desni) Draško Veselinovič (NLB), Saša Fajs (Center Naložbe), Andrej Lovšin (Intereuropa), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Matjaž Kovačič (Nova KBM). Robert Časar (Luka Koper), Matjaž Gantar (KD Group), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Aleš Žajdela (Abanka Vipa) in Stanislav Valant (NFD Holding), so lani ustvarile skupno kar 411 milijonov evrov čiste izgube, oblikovati pa so morale za rekordnih 685 milijonov evrov oslabitev in odpisov.
Intereuropa po prevrednotenju sredstev lani s 54 milijonov evrov izgube
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2010
Najvišjo slabitev je v višini 35 milijonov evrov izvedla ruska hčerinska družba Interuropa East
Intereuropa je lani ustvarila za 53,9 milijona evrov izgube, medtem ko je leto prej beležila 3,6 milijona evrov dobička. Koncern je lani dosegel negativni poslovni rezultat iz poslovanja v vrednosti 50,3 milijona evrov. S poslovnimi rezultati koncerna se je včeraj seznanil nadzorni svet.
Kot je razvidno iz nekonsolidiranega poročila o poslovanju, so k izgubi največ doprinesle slabitve zaradi prevrednotenja sredstev koncerna na pošteno vrednost, ki so znašale skupno 50,8 milijonov evrov.
Luka Koper ima 46 milijonov evrov izgube
Medij: SIOL.net Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 02. 2010 Stran: spletna izdaja 18:51
Koper - Luka Koper je poslovno leto 2009 končala s 46 milijoni evrov izgube. Slabši poslovni rezultat je posledica 54 milijonov evrov slabitev naložb, ki so bile iz investicij prenesene v stroške.
Sicer bi dobiček iz poslovanja znašal 10 milijonov evrov, čisti dobiček pa pet milijonov, je po seji nadzornega sveta dejal predsednik uprave Gregor Veselko.
Poslovni prihodki Luke Koper v lanskem letu so znašali 116 milijonov evrov oziroma 15 odstotkov manj kot leto prej, stroški poslovanja pa so se v primerjavi z letom prej povišali za tri odstotke.
dr. Gregor Veselko - predsednik Uprave Luke Koper in dr. Janez Požar - predsednik NS Luke Koper(foto: STA)
SBI20 včeraj nekaj časa tudi pod 4000 točkami
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 02. 2010 Stran: 11
Po dobrih sedmih mesecih je včeraj SBI 20 za krajši čas znova zdrsnil pod psihološko mejo 4000 indeksnih točk. Bo konec leta omenjeni indeks res 20 odstotkov višje?
Med včerajšnjim trgovanjem je bil borzni indeks SBI 20 krajši čas vreden celo manj kot 4000 indeksnih točk in s tem na najnižji ravni letos. Pravzaprav se je spustil pod omenjeno psihološko mejo prvič po 13. juliju lani. Do konca trgovanja se je borzno vzdušje včeraj popravilo in SBI 20 se je dvignil na 4023 točk. O razlogih za večmesečno pesimistično vzdušje na Ljubljanski borzi smo povprašali Aleša Škerlaka, direktorja kapitalskih trgov v Publikumu. Mimogrede, predvidoma s 15. marcem naj bi začela poslovati Alta Skupina (vanjo se bodo združile družbe Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum), kjer bo borzne storitve opravljala družba Alta investicijske storitve, z "združenimi" vzajemnimi skladi pa Alta, družba za upravljanje.
Pesimisti vnovič prišli na svoj račun
Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 23. 02. 2010 Stran: 12
Še peti padec v zadnjem tednu ali morda le obrat navzgor? Pesimisti so seveda pričakovali prvo možnost in tokrat so imeli prav, tečaji večine pomembnejših delnic so se namreč spet znižali
Padec kljub vsemu ni bil hud, indeks SBI 20 je spodnesel za 0,07 odstotka, SBI TOP pa za 0,28. Vse delnice se niso pocenile, promet pa tudi tokrat ni bil na zavidljivi ravni. Skupno je lastnika zamenjalo za 1,27 milijona evrov papirjev, na vrhu sta bila Krka [KRKG 64,90 -0,73%] in Petrol [PETG 313,90 +0,26%], ki sta prispevala 488 oziroma 254 tisočakov. Pri Krki smo na začetku dneva opazili še 146 tisoč evrov vreden sveženj, kupec pa je za posamezno delnico plačal 65,37 evra. V tistem trenutku je iztržil manj kot prodajalci v rednem trgovanju, kjer se je cena povzpela za odstotek, na 66 evrov. A veselje ni dolgo trajalo. Na polovici trgovanja je farmacevt izgubil 2,5 odstotka in upadel vse do 64,35 evra. Delnica si je do konca dneva malce opomogla, sklepni posel je bil sklenjen po 64,6 evra, enotni tečaj pa se je stanjšal za 0,7 odstotka, na 64,9 evra.
Pol odstotka je izgubila Luka Koper [LKPG 23,06 -0,52%], ki je dan začela s skokom za skoraj štiri odstotke, za približno desetinko odstotka pa so se stanjšali Telekom , Istrabenz [ITBG 7,97 -0,13%]in Mercator [MELR 159,88 -0,08%].
Po visokem padcu poslovanja pred borznimi družbami težka pot do okrevanja
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 22. 02. 2010 Stran: 25 Foto: Dokumentacija Dnevnika
Ljubljana - Najpomembnejše družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so imele lani v povprečju več kot 15-odstotni padec prihodkov, medtem ko letos uprave napovedujejo okoli šestodstotno rast. To je razvidno iz ocen poslovanja v letu 2009 in načrtov za letošnje leto, ki so jih razkrile uprave nekaterih pomembnejših podjetij.
Večina najpomembnejših borznih družb bo letos opazneje omejila investicije, ki jih bodo pretežno financirali z lastnimi viri.
Največ, kar 176 milijonov evrov, nameravajo letos investirati v Krki, ki jo vodi Jože Colarič (levo). Na drugem mestu je Skupina Mercator pod vodstvom Žige Debeljaka (desno), kjer naj bi investicije letos dosegle 120 milijonov evrov, medtem ko naj bi v Skupini Petrol investirali okoli 50 milijonov evrov. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Ukrepi za rast
In s kakšnimi ukrepi nameravajo najpomembnejše družbe spodbujati rast prodaje? V Gorenju poleg novih izdelkov izpostavljajo krepitev marketinških dejavnosti na neevropskih trgih, v državah Srednje Azije in nekdanje Sovjetske zveze, v Luki Koper pa tudi na afriških in južnoameriških trgih. S prilagojeno ponudbo za kupca, programi zvestobe in dodatnimi storitvami nameravajo prodajo povečati v Skupini Mercator, ki jo vodi Žiga Debeljak. V Žitu poleg reorganizacije potniške službe, razvoja programa čokolade in čajev ter klasičnega oglaševanja načrtujejo tudi marketinško kampanjo na socialnem omrežju Facebook.
