Intereuropa

Pogosto se revizor ne prepriča dovolj

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2010 Stran: 22

pogovor Mojca Majic direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem

Ljubljana - Vodenje Agencije za javni nadzor nad revidiranjem je prevzela pred letom dni. Ravno v tem obdobju so lastniki največjih slovenskih podjetij zahtevali od uprav, da z izrednimi revizijami preverijo poslovanja svojih predhodnikov. S tem je bila dana tudi neke vrste nezaupnico revizijskim družbam, ki so vsa ta leta brez posebnih zadržkov potrjevale letna poročila teh družb in jim za poslovanje izrekale pozitivno mnenje. »Tudi sama se včasih sprašujem, kako to, da revizor določenih zadev ni videl. A odgovorna sta predvsem uprava in nadzorni svet družb, ki so revidirane,« pravi Mojca Majic.

Na čelu agencije ste leto dni. Ko ste prišli, ste dejali, da bo glavna naloga agencije dvigniti zaupanje v revizorsko stroko. Kako poteka vaš nadzor?

Redne letne preglede kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb opravlja Slovenski inštitut za revizijo. Poleg zakonskih določb med kriterije oziroma merila, po katerih Inštitut opravlja preglede, sodijo tudi slab ugled revizijske družbe v javnosti, ugotovljene nepravilnosti pri pregledu kakovosti dela revizijske družbe oziroma pooblaščenega revizorja v preteklosti, določena tveganja, pomembnost revidirancev, zelo pomembni so finančne institucije in javna podjetja. Posebno pozornost vzbujajo tudi revizijske družbe in revizorji z velikim deležem pritrdilnih mnenj v vseh mnenjih, nadpovprečno nizke cene revizijskih storitev, veliko število zaposlenih na enega pooblaščenega revizorja in podobno. Inštitut opravi nadzor, pripravi strokovno mnenje, Agencija pa odloča v postopkih nadzora, to je, izdaja odredbe, odločbe za izrek opomina oziroma odvzem dovoljenja. Agencija lahko tudi opravi nadzor nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji na podlagi prej navedenih kriterijev. Nadzor se lahko opravi tudi na pobudo tretje osebe, ki pisno izrazi upravičen dvom, da revizijska družba ni opravila revidiranja v skladu s pravili revidiranja.

Koliko prijav zoper delo revizorjev ste prejeli?

Dobili smo štiri prijave.

Prijave od družbenikov, malih delničarjev, uprav?

Borzne družbe lani z več kot milijardo evrov odpisov in oslabitev slabih naložb

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2010 Stran: 19

Družbe, ki jih vodijo oziroma so jih vodili (od leve proti desni) Draško Veselinovič (NLB), Saša Fajs (Center Naložbe), Andrej Lovšin (Intereuropa), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Matjaž Kovačič (Nova KBM). Robert Časar (Luka Koper), Matjaž Gantar (KD Group), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Aleš Žajdela (Abanka Vipa) in Stanislav Valant (NFD Holding), so lani ustvarile skupno kar 411 milijonov evrov čiste izgube, oblikovati pa so morale za rekordnih 685 milijonov evrov oslabitev in odpisov.

Intereuropa po prevrednotenju sredstev lani s 54 milijonov evrov izgube

Medij: Večer  Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2010
 
Najvišjo slabitev je v višini 35 milijonov evrov izvedla ruska hčerinska družba Interuropa East

Intereuropa je lani ustvarila za 53,9 milijona evrov izgube, medtem ko je leto prej beležila 3,6 milijona evrov dobička. Koncern je lani dosegel negativni poslovni rezultat iz poslovanja v vrednosti 50,3 milijona evrov. S poslovnimi rezultati koncerna se je včeraj seznanil nadzorni svet.

Kot je razvidno iz nekonsolidiranega poročila o poslovanju, so k izgubi največ doprinesle slabitve zaradi prevrednotenja sredstev koncerna na pošteno vrednost, ki so znašale skupno 50,8 milijonov evrov.

Luka Koper ima 46 milijonov evrov izgube

Medij: SIOL.net  Avtorji: STA  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 02. 2010 Stran: spletna izdaja 18:51
Koper - Luka Koper je poslovno leto 2009 končala s 46 milijoni evrov izgube. Slabši poslovni rezultat je posledica 54 milijonov evrov slabitev naložb, ki so bile iz investicij prenesene v stroške.

Sicer bi dobiček iz poslovanja znašal 10 milijonov evrov, čisti dobiček pa pet milijonov, je po seji nadzornega sveta dejal predsednik uprave Gregor Veselko.

Poslovni prihodki Luke Koper v lanskem letu so znašali 116 milijonov evrov oziroma 15 odstotkov manj kot leto prej, stroški poslovanja pa so se v primerjavi z letom prej povišali za tri odstotke.

dr. Gregor Veselko - predsednik Uprave Luke Koper in dr. Janez Požar - predsednik NS Luke Koper(foto: STA)

SBI20 včeraj nekaj časa tudi pod 4000 točkami

Medij: Večer  Avtorji: Toplak Damijan  Teme: Mali delničarji   Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo  Datum: 25. 02. 2010  Stran: 11

Po dobrih sedmih mesecih je včeraj SBI 20 za krajši čas znova zdrsnil pod psihološko mejo 4000 indeksnih točk. Bo konec leta omenjeni indeks res 20 odstotkov višje?


Med včerajšnjim trgovanjem je bil borzni indeks SBI 20 krajši čas vreden celo manj kot 4000 indeksnih točk in s tem na najnižji ravni letos. Pravzaprav se je spustil pod omenjeno psihološko mejo prvič po 13. juliju lani. Do konca trgovanja se je borzno vzdušje včeraj popravilo in SBI 20 se je dvignil na 4023 točk. O razlogih za večmesečno pesimistično vzdušje na Ljubljanski borzi smo povprašali Aleša Škerlaka, direktorja kapitalskih trgov v Publikumu. Mimogrede, predvidoma s 15. marcem naj bi začela poslovati Alta Skupina (vanjo se bodo združile družbe Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum), kjer bo borzne storitve opravljala družba Alta investicijske storitve, z "združenimi" vzajemnimi skladi pa Alta, družba za upravljanje.

Pesimisti vnovič prišli na svoj račun

Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 23. 02. 2010 Stran: 12

Še peti padec v zadnjem tednu ali morda le obrat navzgor? Pesimisti so seveda pričakovali prvo možnost in tokrat so imeli prav, tečaji večine pomembnejših delnic so se namreč spet znižali
 
Padec kljub vsemu ni bil hud, indeks SBI 20 je spodnesel za 0,07 odstotka, SBI TOP pa za 0,28. Vse delnice se niso pocenile, promet pa tudi tokrat ni bil na zavidljivi ravni. Skupno je lastnika zamenjalo za 1,27 milijona evrov papirjev, na vrhu sta bila Krka [KRKG 64,90 -0,73%] in Petrol [PETG 313,90 +0,26%], ki sta prispevala 488 oziroma 254 tisočakov.
 
Pri Krki smo na začetku dneva opazili še 146 tisoč evrov vreden sveženj, kupec pa je za posamezno delnico plačal 65,37 evra. V tistem trenutku je iztržil manj kot prodajalci v rednem trgovanju, kjer se je cena povzpela za odstotek, na 66 evrov. A veselje ni dolgo trajalo. Na polovici trgovanja je farmacevt izgubil 2,5 odstotka in upadel vse do 64,35 evra. Delnica si je do konca dneva malce opomogla, sklepni posel je bil sklenjen po 64,6 evra, enotni tečaj pa se je stanjšal za 0,7 odstotka, na 64,9 evra.
Pol odstotka je izgubila Luka Koper [LKPG 23,06 -0,52%], ki je dan začela s skokom za skoraj štiri odstotke, za približno desetinko odstotka pa so se stanjšali Telekom , Istrabenz [ITBG 7,97 -0,13%]in Mercator [MELR 159,88 -0,08%].
 
 

Po visokem padcu poslovanja pred borznimi družbami težka pot do okrevanja

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 22. 02. 2010 Stran: 25 Foto: Dokumentacija Dnevnika
Ljubljana - Najpomembnejše družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so imele lani v povprečju več kot 15-odstotni padec prihodkov, medtem ko letos uprave napovedujejo okoli šestodstotno rast. To je razvidno iz ocen poslovanja v letu 2009 in načrtov za letošnje leto, ki so jih razkrile uprave nekaterih pomembnejših podjetij.
Večina najpomembnejših borznih družb bo letos opazneje omejila investicije, ki jih bodo pretežno financirali z lastnimi viri.

Največ, kar 176 milijonov evrov, nameravajo letos investirati v Krki, ki jo vodi Jože Colarič (levo). Na drugem mestu je Skupina Mercator pod vodstvom Žige Debeljaka (desno), kjer naj bi investicije letos dosegle 120 milijonov evrov, medtem ko naj bi v Skupini Petrol investirali okoli 50 milijonov evrov. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
Ukrepi za rast
In s kakšnimi ukrepi nameravajo najpomembnejše družbe spodbujati rast prodaje? V Gorenju poleg novih izdelkov izpostavljajo krepitev marketinških dejavnosti na neevropskih trgih, v državah Srednje Azije in nekdanje Sovjetske zveze, v Luki Koper pa tudi na afriških in južnoameriških trgih. S prilagojeno ponudbo za kupca, programi zvestobe in dodatnimi storitvami nameravajo prodajo povečati v Skupini Mercator, ki jo vodi Žiga Debeljak. V Žitu poleg reorganizacije potniške službe, razvoja programa čokolade in čajev ter klasičnega oglaševanja načrtujejo tudi marketinško kampanjo na socialnem omrežju Facebook.

Tudi šefe tožijo, kajne?

Medij: Delo - FT  Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 18. 01. 2010 Stran: 12

Dolga leta so mesta vodilnih uslužbencev pomenila enosmerno ulico, kjer so imenovani samo dobivali. S tožbo Intereurope zoper nekdanjo upravo pa so se razmere malo obrnile.

Vzpostavila se je dvosmerna ulica. Signal, da so vodilna mesta izpostavljena tako nagradam kot tudi morebitnim kaznim, je zelo dobrodošel, saj prispeva k selekciji prihodnjih menedžerjev. Pričakujemo lahko, da bomo med vodilnimi zaznali manj pasivnih ljudi, katerih osnovni cilj je ohraniti status quo oziroma ne biti aktiven, da slučajno ne narediš napake. Le tako si poleg privatizacijskih olastninjenj razložimo pojav, da slovenska podjetja v zadnjih petnajstih letih niso bila dovolj dejavna pri razvoju ter širitvi na tuje trge. Posledice danes plačuje celotno gospodarstvo. Kako se bo razpletla tožba Intereurope, bo seveda pokazal čas, dejstvo pa je, da se je s tem odprl novi niz iskanja pravice.

Če pogledamo Istrabenz, lahko ugotovimo, da so mali delničarji še pred preklicem januarske skupščine zahtevali, da se na dnevni red uvrsti točka »Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode«. Mali delničarji so predlog pojasnili s tem, da je prišlo do očitne kršitve in opustitve dolžnosti ravnanja uprave v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika. Nekdanji predsednik uprave je namreč zaradi skritega lastništva in tihega lastniškega obvladovanja družbe povzročil pojav očitnega nasprotja interesov in tako sprejemal odločitve, ki niso bile vedno v interesu družbe oziroma vseh delničarjev.

Vložena tožba zoper nekdanjo upravo družbe Intereuropa

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 01. 2010 Stran: 11

Uprava družbe Intereuropa, d.d., je minuli petek, skladno s sklepom o pripravi in vložitvi tožbe za povrnitev škode, sprejetim na 21. skupščini delničarjev družbe 10. septembra lani, na Okrožno sodišče v Kopru vložila tožbo zoper nekdanjo upravo družbe Intereuropa, d.d., so včeraj pozno popoldne sporočili iz Intereurope.

Tožba zoper Andreja Lovšina, Zvezdana Markežiča in Ondino Jonke v znesku 37,5 milijona evrov temelji, sporočajo, na končnem poročilu in povzetkih ugotovitev posebne revizije vodenja posameznih poslov družbe v obdobju zadnjih petih let z dne 30. junija lani, ki sta jih na podlagi sklepa aprilske skupščine družbe Intereuropa, d.d., pripravila pooblaščena revizorja družbe KPMG Slovenija. Ključni del tožbe se nanaša na sporna vlaganja družbe v Rusijo in Ukrajino.

Borzni obeti v letu 2010

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez, Lipnik Karel Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 28. 12. 2009 Stran: 3

Podjetja napovedujejo skromno last prihodkov in izboljšanje dobičkonosnosti, po mnenju analitikov bo za pozornost vlagatelje potrebna večja aktivnost na novih trgih.

 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.