Intereuropa

Prvi krog o holdingu ni prepričal nikogar

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 14. 09. 2010 Stran: 1

Nezaupanje do logističnega holdinga ni nič manjše, dvomi pa so še bolj utemeljeni

BRDO ► Veliko skeptikov in malo zagovornikov - takšno je bilo vzdušje na včerajšnji konferenci o slovenskem logističnem holdingu na Brdu, na kateri so strokovnjaki iz logistične panoge orisali svoje poglede na predlog povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Premierja Boruta Pahorja je presenetila polemika ob pogledih na idejo logističnega holdinga, a se ne želi prenagliti. "Čez mesec in pol ali dva bomo pripravili še drugo konferenco. V tem času bomo pripravili odgovore na vprašanja, ki ostajajo odprta," pravi Pahor. Pravno področje je prvo sporno polje, meni Igor Jakomin, državni sekretar na ministrstvu za promet. Projekt holdinga se mu zdi vprašljiv z vidika evropske zakonodaje, upoštevati je treba tudi male delničarje, ki bi jih tako ali drugače umaknili iz podjetij, ki naj bi sestavljala trojček.

Stroka proti Mehdornovemu holdingu

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 14. 09. 2010 Stran: 5

Nemški strokovnjak je predstavil svoj načrt velikega logističnega holdinga, vendar brez konkretnih izračunov stroškov in podatkov o morebitnem zmanjševanju števila zaposlenih, tako da mu ni uspelo prepričati menedžerjev, akademikov in sindikatov

Po večmesečnem snovanju je nekdanji predsednik uprave Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn, ki ga je slovenska vlada zaprosila za pomoč pri reformiranju logistične panoge, javnosti na konferenci na Brdu včeraj predstavil svoj načrt velikega logističnega holdinga, ki bi združeval Intereuropo, Luko Koper (LK) in Slovenske železnice (SŽ). Pri tem se je opiral na svoje izkušnje iz časa vodenja nemškega železniškega giganta in na globalne trende, ki se jim omenjena tri podjetja, hrbtenica slovenske logistike, sama zase po njegovem mnenju ne morejo uspešno upreti.


"Veliki kupci iščejo celovito ponudbo storitev v logistični verigi, omenjena tri podjetja pa vsako zase ne morejo razviti uspešne mreže niti na regionalnem, kaj šele na evropskem trgu," je zatrdil. Enotno rešitev za težave in potrebe trojice družb vidi Mehdorn v njihovem zlitju v enoten holding, "ki bi imel na leto od 800 do 900 milijonov evrov prometa, kar po evropskih standardih sicer ni veliko, pomeni pa že nekoga, katerega glas se sliši na trgu".

Združitev v velik Slovenski logistični holding (SLH) naj bi prinesla takojšnje sinergijske učinke v znesku 20 milijonov evrov, kasneje 40 milijonov, prihranek v skupnih investicijah pa naj bi znašal okoli 50 milijonov, je še zatrdil Mehdorn, ki pa svojih podatkov ni podkrepil s konkretnimi izračuni. Prav tako ni pojasnil, za koliko bi se v tem primeru zmanjšalo število zaposlenih v vsaki od firm, čepravje med prednostmi združevanja poudaril tudi odpravo podvajanja nekaterih poslovnih služb in oddelkov.

Sedež holdinga mora biti v Kopru

Medij: Primorske novice Avtorji: Lemut Aleksander Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma Datum: 10. 08. 2010 Stran: 17

Stališče ZZP

Izvršilni odbor Zveze za Primorsko - ZZP in Medobčinski odbor ZZP za Slovensko obalo, ki ga vodi Bogdan Lulik, sta na skupni seji analizirala informacije o nameri Vlade glede ustanovitve Logističnega holdinga. Vlada in njen svetovalec Martmut Mehdorn načrtujejo združitev Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v Logistični holding, ki naj bi zagotovil predvsem sanacijo Slovenskih železnic. V prejšnjem tednu pa so pricurljale novice, da bi v novem holdingu imeli obe primorski podjetji pravzaprav le še status poslovnih enot.


Oba organa ZZP ostro nasprotujeta ustanovitvi načrtovanega holdinga, ker v njem vidita katastrofalne posledice za razvoj edinega slovenskega pristanišča in celotno Primorsko. Gre še za eno v verigi potez, kjer morajo primorska podjetja nositi breme sanacije podjetij sirom po Sloveniji in to na škodo svojega dolgoročnega razvoja. V tem primeru je situacija še težja, saj se obe primorski podjetji še vedno nista rešili izgub in težav, ki so v prvi vrsti posledica slabih kadrovskih rešitev, ki jih je postavila prejšnja vlada Janeza Janše. V ZZP smo prepričani, da bi z ustanovitvijo holdinga dosegli le prerazporeditev marž na škodo obeh primorskih podjetij in nenazadnje na škodo velikega števila malih delničarjev Luke in Intereurope. Nastal pa bi holding, ki je v svetovnem merilu še vedno majhen in z združitvijo ne bi bil niti uspešnejši, še manj pa konkurenčnejši.

"Sedež holdinga naj bo v Kopru"

Medij: Delo Avtorji: Željan Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 10. 08. 2010 Stran: 4

Nova Gorica - Izvršilni odbor Zveze za Primorsko (ZZP) in medobčinski odbor ZZP za slovensko Obalo, ki ga vodi Bogdan Lulik, sta na skupni seji analizirala namere slovenske vlade, ki skupaj s svetovalcem Martmutom Mehdornom načrtuje združitev Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v Logistični holding. V ZZP so ogorčeni nad novicami, da bi imeli v novem holdingu obe primorski podjetji le še status poslovnih enot. »Oba organa ZZP ostro nasprotujeta ustanovitvi načrtovanega holdinga, ker v njem vidita katastrofalne posledice za razvoj edinega slovenskega pristanišča in celotno Primorsko. Gre še za eno v verigi potez, ko morajo primorska podjetja nositi breme sanacije podjetij po Sloveniji, in to na škodo svojega dolgoročnega razvoja. V tem primeru so razmere še težje, saj se obe primorski podjetji še vedno nista rešili izgub in težav, ki so v predvsem posledica slabih kadrovskih rešitev prejšnje vlade Janeza Janše. V ZZP smo prepričani, da bi z ustanovitvijo holdinga dosegli le prerazporeditev marž na škodo obeh primorskih podjetij in ne nazadnje na škodo velikega števila malih delničarjev Luke in Intereurope. Nastal pa bi holding, ki je v svetovnem merilu še vedno majhen, in z združitvijo ne bi bil niti uspešnejši, še manj pa konkurencnejši,« sta v včerajšnji izjavi za javnost zapisala Bogdan Lulik in predsednik ZZP Pavel Gregorčič.

Tujci kupujejo, mali delničarji pa prodajajo svoje naložbe

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 07. 2010 Stran: 16

Ljubljana - Slovenski trg kapitala vztrajno drsi proti novim najnižjim vrednostim. Indeks najpomembnejših slovenskih borznih družb SBI TOP je namreč včeraj padel na raven iz lanskega marca, do preboja najnižje dosežene ravni od začetka svetovne finančno-gospodarske krize pa ga ločita le še dva odstotka.


Če so lani in v začetku letošnjega leta svoje naložbe prodajali predvsem institucionalni vlagatelji, so se jim v zadnjih mesecih pridružili tudi mali vlagatelji, ki so tako dodatno prispevali k padcu tečajev. Podatki Centralne klirinško-depotne družbe KDD namreč razkrivajo, da so v zadnjih mesecih prodajalci predvsem mali delničarji. Samo 20 najpomembnejših borznih družb je v zadnjem mesecu in pol izgubilo že skoraj 2000 malih delničarjev, od začetka leta pa že več kot 6000. Največ delničarjev je letos izgubila prav Krka, ki pa je lani tudi privabila največ malih vlagateljev. Upad števila delničarjev vse od uvrstitve na borzo doživlja tudi Nova KBM, pri kateri se je od začetka leta število delničarjev znižalo za več kot 1100. Alarmantno pa postaja tudi stanje v Savi, saj se je letos za prodajo njenih delnic odločil že vsak trideseti delničar.

Prodaje so po mnenju poznavalcev posledica več dejstev. Večina družb bo letos izplačala rekordno nizke dividende, če jih bo sploh, poslovanje in rekordne izgube v letu 2009 so med vlagatelji pustili grenak pečat, številni so bili v prodaje primorani tudi zaradi izgube zaposlitve in oteženih socialnih razmer, svoj pečat pa je pustilo tudi po večini netransparentno poslovanje.

Intereuropa išče dokapitalizatorja

Medij: Dnevnik Avtorji: Tatjana Tanackovič Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 02. 07. 2010 Stran: 23


Andrej Lovšin, marca lani razrešeni predsednik uprave Intereurope, včeraj na skupščini pričakovano ni dobil razrešnice za leto 2009. Razrešnice nista dobila niti Zvezdan Markežič in Ondina Jonke, ki sta bila del Lovšinove uprave.


Lastniki so se strinjali, da so vsi trije svoje delo opravljali neodgovorno in negospodarno, ko so v logistični center Čehov brez jasne vizije vložili kar 150 milijonov evrov, kar je močno ogrozilo finančni položaj Intereurope, saj se je ta zaradi tega močno zadolžila. Intereuropa je tako lani poslovala z izgubo v višini 71 milijonov evrov, na koprskem sodišču pa se že dobra pol leta ukvarjajo z odškodninsko tožbo, ki jo je proti bivši upravi vložila Intereuropa.

 
"Tožbo sem prejel in nanjo tudi podal odgovor. Zdaj pa čakam na nadaljnje postopke," pravi Andrej Lovšin in dodaja, da še vedno verjame, da je bila naložba v logistični center Čehov v Moskvi dobra odločitev, čeprav sedanji predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan trdi, da se investicija ne obrestuje in imajo zaradi nje hude težave. Zato iščejo strateškega partnerja, ne izključuje pa niti morebitne prodaje, če bi le našli primernega kupca, ki pa ga zaenkrat nimajo. "Jaz bi kupca zagotovo našel, ne mislim pa se ponujat, ker se zdaj ukvarjam z drugimi zadevami," pravi Lovšin, ki se je leta 2007 v "rusko pustolovščino" podal po posvetu z Janezom Škrabcem iz podjetja Riko, ki je nato za Intereuropo v Rusiji postal glavni izvajalec del. "Terminal še ni končan. Trenutno se ukvarjamo s tem, da bi terminal priklopili na ustrezno infrastrukturo, kot so plin, voda, elektrika, poskušamo pa urediti tudi vso potrebno gradbeno dokumentacijo, ki je do zdaj sploh ni bilo, " pravi Gortan in dodaja, da rezultati avtomobilskega terminala in skladiščenje še zdaleč ne opravičujejo sredstev, ki jih je bivša uprava vložila v logistični center.

V Triglavu nič dividend

Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 29. 06. 2010 Stran: 11

Skupščina. Kad in Sod znova proti predlogom malih delničarjev.

Ljubljana. Več kot 30 tisoč delničarjev Zavarovalnice Triglav letos ne bo dobilo dividend. Za nadomestnega člana nadzornika pa je bil izvoljen Vladimir Uršič. O predlogih malih delničarjev se ni niti glasovalo, saj sta Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba izglasovali prvotne predloge uprave in nadzornega sveta.


"Nastavili so svojega"

"Predloga niso vzeli resno, to me žalosti. Spet so nastavili nekoga, ki jim je pogodu," pravi predsednik društva MDS Rajko Stankovič. "Če bi izplačali 40 centov dividende na delnico, to nikakor ne bi ogrozilo poslovanja, dali pa bi jasen signal, da se izplača dolgoročno varčevati v delnicah," dodaja. V primeru 40 centov dividend bi moral Triglav izplačati devet milijonov evrov, prenesenega bilančnega dobička pa je 250 milijonov evrov.

"Poskus izgona malih"

Nič več spanja na straži

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 28. 06. 2010 Stran: 10

Gospodarstvo

Za težave nekaterih velikih slovenskih podjetij ni kriva samo gospodarska kriza, ampak tudi slabo vodenje in še slabši nadzor nad upravami. Naša zakonodaja sicer zapoveduje, da člani nadzornih svetov za svoje odločitve jamčijo z vsem osebnim premoženjem, vendar do zdaj še nihče ni izgubil niti evra.


O tem, kaj si povprečen državljan misli o menedžerskih odkupih, s katerimi so pogoltne uprave povsem izčrpale in v dolgove spravile nekdaj cvetoča podjetja, najbrž ni treba izgubljati besed. Vendar so vse te uprave imele nad seboj nadzornike in lastnike (ti na skupščinah delničarjev dajejo usmeritve), ki so le nemo spremljali finančne akrobacije turbokapitalistov. Kot pravi generalna sekretarka združenja nadzornikov Irena Prijovič, je njihov izgovor, da niso vedeli, kakšne namene so imeli tovrstni menedžerji, na trhlih nogah, ker to pomeni kršenje profesionalnih standardov. Preprosto povedano, dolžnost nadzornikov je vedeti, kaj se v podjetju dogaja in kaj počne uprava. V primeru tako imenovanih tajkunskih prevzemov se je porušilo ravnotežje v trikotniku korporativnega upravljanja, ki ga sestavljajo uprava, nadzorniki in lastniki, tako da so uprave v resnici usmerjale delo nadzornih svetov, lastniki, v pomembnem delu je bila to država, pa niso dovolj dobro skrbeli za svoje naložbe.

Soodgovorni nadzorniki

Sindikati v Kopru vihajo rokave

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 22. 06. 2010 Stran: 3

O logističnem »eksperimentu«, ki ga pripravlja vlada. Štirje sindikati proti logističnemu holdingu. Bo država res kupovala delnice Luke Koper in Intereurope?


Koper - Medtem ko v Ljubljani sadijo rožice o tem, kako pripravljajo temelje za sinergično delovanje treh logističnih podjetij v enem holdingu (vendar argumente še iščejo), v štirih reprezentativnih sindikatih Intereurope in Luke Koper vihajo rokave in vse bolj jezni zavračajo logistični eksperiment, ki ga pripravlja slovenska vlada. »Naj se nikar ne sprenevedajo, da hočejo ustvariti močno logistično osnovo. Naj raje povedo, za koga dela Hartmut Mehdorn in kateri strateški partner v ozadju čaka na priložnost, da pobere najslajši del slovenskega gospodarstva! Kdor nadzira slovensko logistiko, nadzira slovensko gospodarstvo,« je včeraj za Delo povedal Peter Majcen, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90, s katerim delijo enotno mnenje tudi Sindikat pristaniških delavcev Slovenije, Sindikat podjetja Intereuropa (špediterjev, agentov in kontrolorjev) in Sindikat ZSSS Intereuropa.

Peter Majcen je razkril, da jim je Hartmut Mehdorn na nedavnem sestanku v Kopru pojasnil, kako namerava država vplivati na lastniške odločitve v Luki Koper in predvsem Intereuropi: najprej naj bi država odkupila pomemben delež delnic Intereurope (in morda tudi Luke) od malih delničarjev, potem odločitev ne bi bila več problematična.

Visoka cena majhnega zadovoljstva

Medij: Finance Avtorji: Godec Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Komentar Datum: 16. 06. 2010 Stran: 2

Ko se predsednik vlade odloči, da je edini pravi rešitelj železnic Hartmut Mehdorn, je jasno, da drugega ne bo izbral. Še več, izpolnil bo vse pogoje, ki jih bo Mehdorn postavil, da bi prevzel reševanje tako železnic kot tudi slovenske logistike. In zato je tako rekoč jasno, da bomo z združitvijo železnic, Luke Koper in Intereurope dobili logistični holding. Če je takšna odločitev predsednika vlade, ni pomembno, da ni nobenih ekonomskih izračunov, ki bi opravičevali ustanovitev holdinga. Pomembno ni niti, da ni povsem jasno, kako lahko ta holding sploh ustanovimo, če pa imajo tri družbe, ki bodo v njem povezane, tako zelo različne lastniške sestave - razen, če se vlada odloči za prevzem Intereurope in ga tudi financira. Železnice imajo le enega lastnika - državo, ta je glavni lastnik tudi v Luki, ki pa ima še množico malih delničarjev, množico malih lastnikov pa ima tudi Intereuropa, v kateri je najmočnejša lastnica Luka, neposredni državni delež v njej pa 15 odstotkov.


Rešitelja Mehdorna, ki za začetek reševanja železnic zahteva ustanovitev logističnega holdinga, te podrobnosti ne zanimajo, kot ga tudi ne zanima, kaj se bo zgodilo z več deset tisoč malimi delničarji Luke in Intereurope. Toda Mehdorna lahko razumemo, saj bi mu bilovokviru holdinga verjetno lažje zagotoviti pozitivno poslovanje železnic.

Nenavadno pa je, da idejo logističnega holdinga nekritično, kot j

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.