Intereuropa

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Datum: 12. 12. 2011

Ljubljana - Visoka plačilna nedisciplina in vse večje težave pri obvladovanju poslovnih terjatev slovensko gospodarstvo spravljajo v začaran krog. Zaradi visokih poslovnih terjatev ostajajo na visokih ravneh tudi poslovne obveznosti, kar dodatno otežuje razdolžitev oziroma odplačilo bančnih posojil. To med drugim vpliva tudi na višino dobička, saj so letos pri številnih večjih poslovnih skupinah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, prav obresti pobrale velik del dobička. Namesto v investicijah tako prosta denarna sredstva končajo v bankah, kar upočasnjuje tudi okrevanje vsega slovenskega gospodarstva.

Deset največjih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je imelo konec septembra v poslovnih terjatvah "ujetih" že več kot 1,6 milijarde evrov premoženja, v zalogah pa še dodatnih 1,1 milijarde evrov. Skupna vrednost poslovnih terjatev in zalog se je tako do konca septembra povzpela že na 2,7 milijarde evrov in tako za skoraj 80 odstotkov presegla njihove poslovne obveznosti.

Medij: Finance Avtorji: Konda Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 03. 08. 2011 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

Edini slovenski indeks se je včeraj sesedel za 0,83 odstotka, na 724,22 točke. V njegovi kotaciji sta rahlo pridobili le Krka in NKBM.

Izgubar dneva so bile včeraj delnice Gorenja. Njihov tečaj je upadel za 4,42 odstotka, letos pa so delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike potonile že za 39 odstotkov. Manj, a ne dosti, sta izgubila Intereuropa in Telekom Slovenije - za 2,56 oziroma 2,47 odstotka.

S Krko štiri petine vseh poslov

Prometa z delnicami Krke je bilo za 1,55 milijona evrov. Druge najlikvidnejše so bile z 200 tisočaki poslov delnice Luke Koper. Prve so 0,08 odstotka pridobile, druge pa 0,37 odstotkaizgubile. NKBM je zrasla za 0,06 odstotka. Po dobrih 20 tisočakov poslov je Mercator in Petrol spodneslo za 0,74 oziroma 0,94 odstotka.

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 20. 05. 2011 Stran: 4

Interfin Naložbe terja od Intereurope minimalne dividende

Danes se na koprskem okrožnem sodišču začenja obravnava v tožbi, s katero Interfin Naložbe od Intereurope zahteva izplačilo minimalnih dividend za leto 2008.

KOPER ► Delničarji Intereurope so na skupščini leta 2009 podprli predlog uprave in nadzornikov o zadržanju skoraj 58 milijonov bilančnega dobička. S tem je padel v vodo predlog družbe Interfin Naložbe, ki je terjala izplačilo minimalnih dividend, kot to določa zakon o gospodarskih družbah.

Najprej več glasnih, na koncu sami

V Interfinu se niso vdali, napovedali so izpodbojno tožbo. "Na skupščini se nam je pri napovedi izpodbojne tožbe glasno pridružilo- še nekaj družbenikov, a na koncu smo tožbo vložili sami. Bitko moramo očitno izbojevati sami," pravi Leon Klemše, predsednik uprave družbe Interfin Naložbe. Poudarja, da so predlog o zadržanju bilančnega dobička pripravili veliki delničarji in ga na skupščini z lahkoto tudi sprejeli. "Nas pa nihče ni nič vprašal, kaj mislimo o tem. Sploh pa ni bilo nobenega zadržka za izplačilo vsaj minimalnih dividend. Logika sicer ni povsem ista - toda če lahko banka dobi obresti za posojila, potem lahko tudi delničarji zahtevamo vsaj minimalne dividende," pravi Klemše.

Gortan: bilo je nujno

Medij: Finance Avtorji: Prijon Majda Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: F2 Datum: 13. 05. 2011 Stran: 27

GOSTUJOČI KOMENTAR: Majda Prijon

Ob vseh predlaganih reformah v Sloveniji bi bilo najverjetneje smiselno razmišljati tudi o spremembi organizacijske sestave koprskega pristanišča. Zdajšnja ne ustreza preverjenim mednarodnim standardom, ki zglednim evropskim in drugim svetovnim pristaniščem zagotavljajo uspešnost in razvoj ter trajno podpirajo narodno in lokalno gospodarstvo. Z ustanovitvijo pristaniške oblasti bi postavili strogo ločnico med javnim in zasebnim interesom, preprečili prelivanje javnega premoženja v zasebni sektor ter omogočili merjenje učinkovitosti in uspešnosti na trgu, in ne iz monopolnega položaja.

Lastninjenje javne službe po zakonu o podjetjih

Vsaj dva razloga sta za neustrezno organiziranost edinega slovenskega mednarodnega pristanišča. Prvi je postopek lastninjenja in privatizacije največjega podjetja v koprskem pristaniškem sistemu - Luke Koper, pred sprejetjem področne zakonodaje, v kateri bi bile urejene značilnosti pristaniške dejavnosti. Čeprav je proračunski memorandum za leto 1994 določal, da bo postopek reorganizacije Luke Koper potekal po zakonu o gospodarskih javnih službah, se je Luka Koper lastninsko preoblikovala v delniško družbo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Postopek se je končal leta 1996 in konec tega leta je delnica Luke Koper kotirala na ljubljanski borzi, in to ne za večinski delež v državni lasti. Pomorski zakonik, kije bil sprejet leta 2001, razpršeno opredeljuje javne funkcije pristaniškega sistema z navedbo upravljavca pristanišča in gospodarskih javnih služb. V njegovih določbah je zatorej težko zajeti in uokviriti ločevanje med javnim in zasebnim interesom, kar je najverjetneje omogočalo prelivanje javnih sredstev v zasebne roke. Še več! V pomorskem zakoniku je preslikana premoženjska sestava Luke Koper in sklenitevprve koncesijske pogodbe je bila določena brez javnega razpisa.

Pristanišče ni delniška družba

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 03. 05. 2011 Stran: 10

Največji poraženec je bila delnica PILR

Borzno dogajanje. V zadnjih dveh tednih pogled na slovensko borzo ni bil nič kaj lep. Indeks se je namreč skrčil za neverjetnih 7 odstotkov ter se spustil na 760 točk, kar je najnižja vrednost v njegovi (sicer kratki) zgodovini. Zabeležil je celo največji dnevni padec v zadnjih dveh letih. Medtem je ameriški trg porasel, evropski pa upadel, vendar so bili padci manjši kot pri nas. Čemu takšne razlike? Na tako močan padec slovenskih delnic bi naj vplivali predvsem tuji vlagatelji, ki izvajajo prodajne pritiske zaradi tega, ker so siti vmešavanja države v gospodarstvo ter nizke likvidnosti na borzi.

Aerodrom s slabimi poslovnimi rezultati. Končno je svoje poslovne rezultate objavil Aerodrom Ljubljana, kateremu je minulo leto čisti dobiček upadel za slabo tretjino glede na leto 2009. Pri tem so prihodki kljub izpadu v višini 1 milijon evrov zaradi zaprtja letališča v času obnove vzletno-pristajalne steze ostali skoraj nespremenjeni. Število potnikov se je zmanjšalo za tri odstotke, število poletov pa za šest odstotkov. Na slabši lanski rezultat so najbolj vplivale težave Adrie Airways: zaradi teh so se Aerodromu lani več kot podvojili odpisi terjatev, to pa je bil tudi glavni razlog 22-odstotnega upada dobička iz poslovanja. Delnica kljub temu svoje vrednosti ni drastično spremenila. Objavljeno je bilo tudi letno poročilo skupine NLB za leto 2010, ki je imela negativni rezultat po davkih v višini 202,3 milijona EUR, sama banka pa izgubo v višini 183,4 milijona EUR. Rezultat bi naj bil posledica močnih vplivov gospodarske krize v Sloveniji, ki je zahtevala visoke oslabitve sredstev in kapitalskih naložb ter rezervacije za stroške reorganizacije. Tudi iz Biltena Banke Slovenije izhaja, da na poslovanje bank v Sloveniji še zmeraj močno vplivajo stroški oslabitev in rezervacij, ki so v prvih dveh mesecih letos znašali 129 milijonov EUR oziroma 124 odstotkov več kot lani. Bilančna vsota bank se je februarja zmanjšala za 317 milijonov EUR, potem ko se je januarja povečala za 502 milijona EUR. Banke so tako v prvih dveh mesecih pridelale kar 16,5 milijona EUR izgube.

Medij: Transport Avtorji: Orbanić Josip Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 04. 03. 2011 Stran: 48

Logistična dejavnost v Sloveniji je ena od najpomembnejših dejavnosti. Zajema okrog 10 odstotkov BDP. S tega vidika je jasno, da je ena od pomembnih dejavnosti vlade in ministrstev urejanje stanja na področju logistike, ki je že nekaj časa v težavah. Finančna in gospodarska kriza pa jo je dodatno okrepila. Najnovejši poskusi formiranja Slovenskega logističnega holdinga (SLH) so eden od naporov za konsolidacijo stanja. Vprašanje pa je, ali je to prava pot in ali bi veljalo poiskati še druge možnosti. V tem prispevku bomo obravnavali dosedanje aktivnosti pri formiranju SLH in vprašanja, ki se pri tem odpirajo. O preteklih dolgoletnih poskusih povezovanja slovenske logistike smo pisali že v lanski 10. številki revije.

► Projekt Saturn

Sedanji projekt SLH, ki naj bi povezal Slovenske železnice, Luko Koperin Intereuropo, ima korenine z začetka desetletja, ko so začeli pogovore o strateškem partnerstvu Slovenskih železnic z Deutsche Bahnom. lanševa vlada je s projektom Saturn in drugimi aktivnostmi v letu 2007 in naprej v to zgodbo vključila še Luko Koper in Intereuropo. Tedaj so potekale intenzivne aktivnosti za ustanovitev družbe DB holding Slovenija. Družba KPMG je izvedla tudi cenitev vseh treh podjetij. Kljub velikim prizadevanjem do realizacije ni prišlo zaradi pomislekov, ki še danes obstajajo, ter zaradi zamenjav vlad in poslovodnikov tako v Nemčiji kot v Sloveniji. Že takrat je sodeloval Hartmut Mehdorn, tedaj v vlogi poslovodje Deutsche Bahna, slovensko stran pa je koordiniral finančni minister Bajuk. Nekaj časa je ideja mirovala, vendar jo je sedanji predsednik vlade Borut Pahor konec leta 2009 in v letu 2010 ponovno obudil v obliki Slovenskega logističnega holdinga. V vlogi svetovalca pa je ponovno Hartmut Mehdorn. V igri ni več strateško partnerstvo z DB, pač pa le okrepitev slovenske logistike, čeprav v ozadju tli tudi ta možnost.

► Prva konferenca o SLH