Intereuropa

V tožbo zaradi dividend

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 20. 05. 2011 Stran: 4

Interfin Naložbe terja od Intereurope minimalne dividende

Danes se na koprskem okrožnem sodišču začenja obravnava v tožbi, s katero Interfin Naložbe od Intereurope zahteva izplačilo minimalnih dividend za leto 2008.


KOPER ► Delničarji Intereurope so na skupščini leta 2009 podprli predlog uprave in nadzornikov o zadržanju skoraj 58 milijonov bilančnega dobička. S tem je padel v vodo predlog družbe Interfin Naložbe, ki je terjala izplačilo minimalnih dividend, kot to določa zakon o gospodarskih družbah.

Najprej več glasnih, na koncu sami

V Interfinu se niso vdali, napovedali so izpodbojno tožbo. "Na skupščini se nam je pri napovedi izpodbojne tožbe glasno pridružilo- še nekaj družbenikov, a na koncu smo tožbo vložili sami. Bitko moramo očitno izbojevati sami," pravi Leon Klemše, predsednik uprave družbe Interfin Naložbe. Poudarja, da so predlog o zadržanju bilančnega dobička pripravili veliki delničarji in ga na skupščini z lahkoto tudi sprejeli. "Nas pa nihče ni nič vprašal, kaj mislimo o tem. Sploh pa ni bilo nobenega zadržka za izplačilo vsaj minimalnih dividend. Logika sicer ni povsem ista - toda če lahko banka dobi obresti za posojila, potem lahko tudi delničarji zahtevamo vsaj minimalne dividende," pravi Klemše.

Gortan: bilo je nujno

Nujna reforma koprskega pristaniškega sistema

Medij: Finance Avtorji: Prijon Majda Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: F2 Datum: 13. 05. 2011 Stran: 27

GOSTUJOČI KOMENTAR: Majda Prijon

Ob vseh predlaganih reformah v Sloveniji bi bilo najverjetneje smiselno razmišljati tudi o spremembi organizacijske sestave koprskega pristanišča. Zdajšnja ne ustreza preverjenim mednarodnim standardom, ki zglednim evropskim in drugim svetovnim pristaniščem zagotavljajo uspešnost in razvoj ter trajno podpirajo narodno in lokalno gospodarstvo. Z ustanovitvijo pristaniške oblasti bi postavili strogo ločnico med javnim in zasebnim interesom, preprečili prelivanje javnega premoženja v zasebni sektor ter omogočili merjenje učinkovitosti in uspešnosti na trgu, in ne iz monopolnega položaja.

Lastninjenje javne službe po zakonu o podjetjih

Vsaj dva razloga sta za neustrezno organiziranost edinega slovenskega mednarodnega pristanišča. Prvi je postopek lastninjenja in privatizacije največjega podjetja v koprskem pristaniškem sistemu - Luke Koper, pred sprejetjem področne zakonodaje, v kateri bi bile urejene značilnosti pristaniške dejavnosti. Čeprav je proračunski memorandum za leto 1994 določal, da bo postopek reorganizacije Luke Koper potekal po zakonu o gospodarskih javnih službah, se je Luka Koper lastninsko preoblikovala v delniško družbo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Postopek se je končal leta 1996 in konec tega leta je delnica Luke Koper kotirala na ljubljanski borzi, in to ne za večinski delež v državni lasti. Pomorski zakonik, kije bil sprejet leta 2001, razpršeno opredeljuje javne funkcije pristaniškega sistema z navedbo upravljavca pristanišča in gospodarskih javnih služb. V njegovih določbah je zatorej težko zajeti in uokviriti ločevanje med javnim in zasebnim interesom, kar je najverjetneje omogočalo prelivanje javnih sredstev v zasebne roke. Še več! V pomorskem zakoniku je preslikana premoženjska sestava Luke Koper in sklenitevprve koncesijske pogodbe je bila določena brez javnega razpisa.

Pristanišče ni delniška družba

Oh, kaka rdečina ...

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 03. 05. 2011 Stran: 10

Največji poraženec je bila delnica PILR

Borzno dogajanje. V zadnjih dveh tednih pogled na slovensko borzo ni bil nič kaj lep. Indeks se je namreč skrčil za neverjetnih 7 odstotkov ter se spustil na 760 točk, kar je najnižja vrednost v njegovi (sicer kratki) zgodovini. Zabeležil je celo največji dnevni padec v zadnjih dveh letih. Medtem je ameriški trg porasel, evropski pa upadel, vendar so bili padci manjši kot pri nas. Čemu takšne razlike? Na tako močan padec slovenskih delnic bi naj vplivali predvsem tuji vlagatelji, ki izvajajo prodajne pritiske zaradi tega, ker so siti vmešavanja države v gospodarstvo ter nizke likvidnosti na borzi.

Aerodrom s slabimi poslovnimi rezultati. Končno je svoje poslovne rezultate objavil Aerodrom Ljubljana, kateremu je minulo leto čisti dobiček upadel za slabo tretjino glede na leto 2009. Pri tem so prihodki kljub izpadu v višini 1 milijon evrov zaradi zaprtja letališča v času obnove vzletno-pristajalne steze ostali skoraj nespremenjeni. Število potnikov se je zmanjšalo za tri odstotke, število poletov pa za šest odstotkov. Na slabši lanski rezultat so najbolj vplivale težave Adrie Airways: zaradi teh so se Aerodromu lani več kot podvojili odpisi terjatev, to pa je bil tudi glavni razlog 22-odstotnega upada dobička iz poslovanja. Delnica kljub temu svoje vrednosti ni drastično spremenila. Objavljeno je bilo tudi letno poročilo skupine NLB za leto 2010, ki je imela negativni rezultat po davkih v višini 202,3 milijona EUR, sama banka pa izgubo v višini 183,4 milijona EUR. Rezultat bi naj bil posledica močnih vplivov gospodarske krize v Sloveniji, ki je zahtevala visoke oslabitve sredstev in kapitalskih naložb ter rezervacije za stroške reorganizacije. Tudi iz Biltena Banke Slovenije izhaja, da na poslovanje bank v Sloveniji še zmeraj močno vplivajo stroški oslabitev in rezervacij, ki so v prvih dveh mesecih letos znašali 129 milijonov EUR oziroma 124 odstotkov več kot lani. Bilančna vsota bank se je februarja zmanjšala za 317 milijonov EUR, potem ko se je januarja povečala za 502 milijona EUR. Banke so tako v prvih dveh mesecih pridelale kar 16,5 milijona EUR izgube.

Kako okrepiti slovensko logistiko?

Medij: Transport Avtorji: Orbanić Josip Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 04. 03. 2011 Stran: 48

Logistična dejavnost v Sloveniji je ena od najpomembnejših dejavnosti. Zajema okrog 10 odstotkov BDP. S tega vidika je jasno, da je ena od pomembnih dejavnosti vlade in ministrstev urejanje stanja na področju logistike, ki je že nekaj časa v težavah. Finančna in gospodarska kriza pa jo je dodatno okrepila. Najnovejši poskusi formiranja Slovenskega logističnega holdinga (SLH) so eden od naporov za konsolidacijo stanja. Vprašanje pa je, ali je to prava pot in ali bi veljalo poiskati še druge možnosti. V tem prispevku bomo obravnavali dosedanje aktivnosti pri formiranju SLH in vprašanja, ki se pri tem odpirajo. O preteklih dolgoletnih poskusih povezovanja slovenske logistike smo pisali že v lanski 10. številki revije.


► Projekt Saturn

Sedanji projekt SLH, ki naj bi povezal Slovenske železnice, Luko Koperin Intereuropo, ima korenine z začetka desetletja, ko so začeli pogovore o strateškem partnerstvu Slovenskih železnic z Deutsche Bahnom. lanševa vlada je s projektom Saturn in drugimi aktivnostmi v letu 2007 in naprej v to zgodbo vključila še Luko Koper in Intereuropo. Tedaj so potekale intenzivne aktivnosti za ustanovitev družbe DB holding Slovenija. Družba KPMG je izvedla tudi cenitev vseh treh podjetij. Kljub velikim prizadevanjem do realizacije ni prišlo zaradi pomislekov, ki še danes obstajajo, ter zaradi zamenjav vlad in poslovodnikov tako v Nemčiji kot v Sloveniji. Že takrat je sodeloval Hartmut Mehdorn, tedaj v vlogi poslovodje Deutsche Bahna, slovensko stran pa je koordiniral finančni minister Bajuk. Nekaj časa je ideja mirovala, vendar jo je sedanji predsednik vlade Borut Pahor konec leta 2009 in v letu 2010 ponovno obudil v obliki Slovenskega logističnega holdinga. V vlogi svetovalca pa je ponovno Hartmut Mehdorn. V igri ni več strateško partnerstvo z DB, pač pa le okrepitev slovenske logistike, čeprav v ozadju tli tudi ta možnost.

► Prva konferenca o SLH

Odločitev do pomladi

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo in finance Datum: 15. 01. 2011 Stran: 4

SLOVENIJA -Včeraj že druga konferenca o logističnem holdingu

Luka Koper in Intereuropa se naprej proti - Pahor in Vlačič: Vlada ne bo silila z glavo skozi zid

BRDO PRI KRANJU - Po včerajšnji drugi konferenci o logističnem holdingu je v zvezi s projektom še vedno nekaj nerešenih vprašanj. Potem ko so bili na tokratni konferenci predstavljeni ekonomski in pravni vidiki projekta, bo vlada z deležniki opravila še zadnja posvetovanja, če bo to potrebno, dokončno odločitev o holdingu pa bo sprejela spomladi. Kot je na konferenci na Brdu pri Kranju poudaril ekonomist Janez Šušteršič, je v zvezi s holdingom treba odgovoriti predvsem na tri ključna vprašanja: kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga, kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt in kako urediti razmerja med podjetji v holdingu. »Menim, da je na ta vprašanja mogoče odgovoriti pozitivno in če se bo nanje odgovorilo, potem ima projekt realne možnosti,« je dejal Šušteršič in dodal, da je odgovore treba najti v roku nekaj mesecev, nato pa se odločiti, kajti noben izračun ne zagotavlja uspeha vnaprej.


Zastavlja se tudi nekaj pravnih dilem, na katere prav tako še ni odgovora. Kot je poudaril pravnik Bojan Bugarič, se izpostavljajo predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede te je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti, v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.

Pahor vztraja pri velikem logističnem holdingu

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 01. 2011
Stran: 3

Predsednik vlade je znova poudaril, da združitve Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic v holding ne bo brez privolitve njihovih uprav, nadzornih svetov in sindikatov, čeprav z izjemo SŽ v nobenem podjetju ne podpirajo zamisli svetovalca Hartmuta Mehdoma Tudi na drugi konferenci o združevanju ključnih slovenskih logističnih podjetij v krovni holding njegovi snovalci strokovni javnosti in vpletenim deležnikom niso predstavili niti enega konkretnega izračuna glede gibanja števila zaposlenih in predvsem načrtovanih sinergij, ki naj bi nastale z združitvijo.

Čeprav je predsednik vlade Borut Pahor poudaril pomen soglasja vodstev in zaposlenih v trojici podjetij z oblikovanjem velikega holdinga, pa so ti na svoje ogorčenje za podrobnosti o načrtih, glede katerih je včeraj tekla beseda, izvedeli šele iz dokumentov, ki so jih pridobili neposredno pred začetkom razprave.

S konsenzom naprej, konsenza pa ni

"Če uprave, sindikati in nadzorni sveti v teh predlogih ne bodo videli rešitve, temveč omejitev pri nadaljnjem razvoju, vlada ne bo sprejela odločitve o holdingu. A morda se bo takšna poteza slabo obrestovala," je zbrane opozoril premier Pahor. Toda z izjemo predstavnikov vodstva in zaposlenih na Slovenskih železnicah je bila večina do predstavljenih rešitev in predvsem mehanizmov njihove izvedbe močno zadržana, od sindikalistov, nadzornikov in uprav Intereurope in Luke Koper, do strokovnjakov na čelu z dekanjo Fakultete za pomorstvo in promet Elen Tvrdy in profesorjem Maksom Tajnikarjem z ljubljanske ekonomske fakultete in predstavniki združenj malih delničarjev.

Borzne družbe v 2010

Medij: Kapital Avtorji: Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 11. 2010 Stran: 23

Težave so povzročile velike padce vrednosti delnic

Leto 2010 se približuje koncu, zato je pogled na dogajanje okoli borznih družb ter vplive na njihovo delnico precej zanimiv. Za nekatere družbe in posledično delnice je leto 2010 predstavljalo zelo zahtevno leto. Težave so tako povzročile velike padce vrednosti delnic, medtem ko so jo najboljše odnesle samo s tem, da se njihov tečaj ni spremenil.


GORENJE - V znamenju dokapitalizacije in posojil

Majhen tržni delež na zahodu. Po zelo napornem letu 2009 zaradi stavke zaposlenih je bilo letošnje leto za velenjsko družbo Gorenje precej bolj ugodno. Družbo so zaznamovali dogodki, kot so nakup švedskega Aska, pridobitev nepovratnih sredstev od srbskega ministrstva, odobritev posojila s strani IFC ter dokapitalizacija, ki še ni povsem končana. Medtem, ko javna prodaja delnic ni potekala, kot bi si želeli, pa je bila precej spodbudna novica, da je IFC Gorenju avgusta odobril 50 milijonov evrov dolgoročnega posojila, skupaj s konzorcijem bank pa še dodatna posojila. Posojili sta namenjeni refinanciranju kratkoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu. Za prejeta posojila pa je IFC Gorenju določil merila poslovanja, ki jih mora ta izpolnjevati. Nanašajo se predvsem na zagotovila za vračilo posojila. Gorenje mora tako zagotavljati minimalni obseg kapitala, ustrezno razmerje med kapitalom in dolgovi ter zadosten denarni tok. Te zahteve so analitiki Gorenjeve delnice ocenili kot pozitivne, saj bi naj izboljšale disciplino menedžmenta pri doseganju ciljev, to pa bo okrepilo zaupanje vlagateljev in bank. Kljub temu bi naj bile slabosti družbe predvsem majhen tržni delež v zahodnoevropskih državah, slaba prepoznavnost blagovne znamke, nižja dobičkonosnost v primerjavi s konkurenco ter neprisotnost v hitrorastočih državah (z izjemo Rusije). Gorenje je tudi dobilo oceno, s katero se njegovo poslovanje ocenjuje za bolj tvegano, kot je bilo. Zaradi optimizacije poslovanja se bodo še naprej posvečali krčenju števila zaposlenih. V srednjeevropski regiji Gorenje krepi poslovanje že nekaj desetletij, v kriznem letu pa je njegov cilj rasti hitreje kot trg, kar mu je v prvi polovici leta tudi uspevalo; po njihovih besedah se je okrepila tudi blagovna znamka.


Gorenje se bo osredotočilo predvsem na hitro rastoče trge, denimo na neevropske trge, kjer je v prvi polovici letošnjega leta doseglo največjo, kar 35-odstotno rast prodaje.


Skupina je v prvem polletju dosegla 610,1 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,4-odstotna rast in 49 odstotkov letnega načrta. Rast prihodkov je bila v glavnem posledica rasti na področju ekologije, energetike in storitev. Zaostajanje stroškov za rastjo prodaje je na medletni ravni več kot podvojilo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo. Gorenje je v prvem polletju ustvarilo 4,9 milijona evrov čistega dobička, potem ko je imelo v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube.

Na splošno večina analitikov ocenjuje, da je ciljna cena delnice Gorenja višja od trenutne na borzi, zato priporočajo nakup. Poslovanje Gorenja je namreč zelo vezano na gospodarska gibanja v tujini, okrevanje na tujih trgih pa ugodno vpliva na njegovo poslovanje. Čeprav samo vrednotenje delnice na podlagi kazalnikov poslovanja ne kaže na veliko podcenjenost delnice v primerjavi s konkurenco iz tujine, pa je podjetje zanimivo tudi za tuje vlagatelje: delež tujih vlagateljev v Gorenju je namreč slaba tretjina.

KRKA - Vrsta nagrad in dosežkov

Najvišja bonitetna ocena. Čeprav je tudi Krka dobila oceno, s katero je njeno poslovanje ocenjeno za bolj tvegano, kot je bilo, pa družba pobira nagrade kot za stavo: dobila je priznanje za najuglednejšega delodajalca ter tudi zlato gazelo: s 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki skoraj trikratno presega slovensko povprečje. Med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen. Prav tako sodi med družbe oziroma skupine, ki letos načrtujejo zaposlovati, saj v Krki ocenjujejo, da se letos njihov položaj utrjuje in krepi. Na večini trgov namreč prodaja raste, tako zaradi že uveljavljenih kakor tudi novih izdelkov. Skupina Krka je ob polletju letošnjega leta ustvarila 500 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 5-odstotna rast, čisti dobiček družbe pa je znašal 91 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi pocenitve evra je Krka lepo zaslužila s tečajnimi razlikami, ustvarjenimi s prodajo zunaj evrskega območja (vendar pa tečajna gibanja v drugi polovici leta to lepo sliko kvarijo). Najpomembnejša prodajna regija še vedno ostaja Srednja Evropa, medtem ko je na domačem trgu prodaja upadla, predvsem zaradi manjše prodaje zdraviliško-turističnih storitev skupine Terme Krka. Na trgih zunaj Slovenije je bilo v tem obdobju ustvarjeno 90 odstotkov prodaje skupine. Premiki na valutnem trgu bi lahko predvsem v zadnjem četrtletju vplivali na rezultat skupine. Ima pa Krka odprtih veliko bojnih front s konkurenco: avstrijsko sodišče ji je začasno prepovedalo trženje zdravila zoper čir na želodcu in zgago, novica pa je prestrašila vlagatelje. Tudi v Estoniji so odločili, da Krka pri proizvodnji zdravila Escadra krši patent britanskega farmacevtskega velikana Astra Zeneca. Krki so tako prepovedali uvoz, izdelavo, skladiščenje, distribucijo, nudenje v prodajo in promocijo zdravila. Nasprotno je švicarska farmacevtska družba Novartis umaknila tožbo v zadevi Valsaden.

»Pogosto se pojavlja argument, da Luka ni konkurenčna – vraga ni konkurenčna!«

Medij: Delo Avtorji: Brigite Ferlič Žgajnar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 09. 2010

Prejšnji teden je na Brdu pri Kranju potekala konferenca o slovenskem logističnem holdingu. Oče holdinga, nekdanji glavni direktor Deutsche Bahna, zdaj pa svetovalec slovenskega premiera, Hartmund Mehdorn, je tam takole strnil misli: Slovenske železnice same ne bodo prišle do denarja za normalno poslovanje, treba je prestrukturirati zadolženost Intereurope, Luka Koper pa ima vse večjo konkurenco. Predsednik uprave Gregor Veselko, se z njim v marsičem ne strinja, predvsem pa se mu ne zdi smiselno reševati drugih podjetij na račun Luke.


V zadnjem času je v ospredju vprašanje združitve Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic v skupni holding. Kaj je po vašem v ozadju te ideje?

Špekulacij je veliko, od tega, da naj bi v neki fazi prišel v holding strateški partner, morda Deutsche Bahn, do tega, da ni nič skrito in gre le za zamisel, kako bi dve od treh podjetij spravili na zeleno vejo. Namenoma sem rekel dve od treh, ker Luka Koper nekega sanatorja ne potrebuje.

Ste med vodenjem Luke kdaj pomislili, da bi bile lahko recept za boljše rezultate tovrstne povezave? Zamisli o holdingu med Luko in Intereuropo so namreč že stare.

Nedorečenega je še veliko

Medij: Delavska enotnost  Avtorji: M.M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 16. 09. 2010 Stran: 9

Nastajanje slovenskega logističnega holdinga Ta ponedeljek je na Brdu pri Kranju potekala konferenca o slovenskem logističnem holdingu, ki si ga je s svetovalno podporo nekdanjega šefa nemških železnic Hartmuta Mehdorna zamislila slovenska vlada. Projekt združitve Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope sodeč po odzivih nima podpore niti v stroki, še manj pa pri sindikalistih. Pogojno ga podpirajo le v železnicah, ki jih država iz rdečih številk »rešuje« že dolgo, ustreznih rešitev pa še ni videti. Kot nam je povedal Ivo Pongrac, predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez v Intereuropi, so imeli veliko pomislekov tudi sindikalisti in predstavniki malih delničarjev.


Sindikalisti vseh treh podjetij se tudi sprašujejo, kaj bo s pravicami delavcev, ki so v vsakem urejene drugače, kaj bo z veljavnostjo podjetniških kolektivnih pogodb in podobno. O tem se z odločevalci še niso pogovarjali. »Videti je, da ideja še ni izdelana,« je poudaril Pongrac in dejal, da o odpuščanjih še ni bilo govora, so pa zelo verjetna, saj je govor o sinergijskih učinkih.

»Predsednika uprav Intereurope in Luke Koper sta poudarila, da ta tri podjetja že sodelujejo pri veliko poslih, kar je urejeno pogodbeno. To se jima zdi boljše, ker se ne izključuje konkurenca, ki je potrebna za razvoj in napredek gospodarstva; tukaj so še drugi špediterji, ladjarji, avtoprevozniki, ki bi lahko negativno reagirali ob ustanovitvi takšnega holdinga.

Prvi krog o holdingu ni prepričal nikogar

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 14. 09. 2010 Stran: 1

Nezaupanje do logističnega holdinga ni nič manjše, dvomi pa so še bolj utemeljeni

BRDO ► Veliko skeptikov in malo zagovornikov - takšno je bilo vzdušje na včerajšnji konferenci o slovenskem logističnem holdingu na Brdu, na kateri so strokovnjaki iz logistične panoge orisali svoje poglede na predlog povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Premierja Boruta Pahorja je presenetila polemika ob pogledih na idejo logističnega holdinga, a se ne želi prenagliti. "Čez mesec in pol ali dva bomo pripravili še drugo konferenco. V tem času bomo pripravili odgovore na vprašanja, ki ostajajo odprta," pravi Pahor. Pravno področje je prvo sporno polje, meni Igor Jakomin, državni sekretar na ministrstvu za promet. Projekt holdinga se mu zdi vprašljiv z vidika evropske zakonodaje, upoštevati je treba tudi male delničarje, ki bi jih tako ali drugače umaknili iz podjetij, ki naj bi sestavljala trojček.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.