Intereuropa

Plačani dobro, delali slabo

Medij: Žurnal24 Avtorji: SU.K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 10. 07. 2012 Stran: 6

Luka Koper. Uprava in nadzorniki lani podjetje stali 660 tisočakov; delničarji brez dividend že leta.

Koper. Na skupščini Luke Koper uprava in nadzorni svet (NS) nista dobila razrešnice za lansko poslovno leto. "Kje pa so dividende?" je zanimalo enega od delničarjev. Teh je blizu 13 tisoč, dividend pa niso dobili od leta 2008; tudi lani ne, saj Luka ni imela bilančnega dobička, v minus pa jo je sicer potegnila njena naložba v Intereuropi.

Veselku 70 tisočakov neto

Uprava Luke je lani prejela skupaj dobrih 541 tisočakov bruto, nadzorniki pa skoraj 120 tisoč evrov. Uprava je bila dobro nagrajena, predsednik Gregor Veselko je dobil skoraj 70 tisočakov neto, čeprav je NS nezadovoljen. "Uprava ne deluje enotno, nezrelo se je odzvala ob lanski avgustovski stavki žerjavistov, izgubila je kredibilnost pri zaposlenih," je včeraj našteval predsednik NS Janez Požar.

Kaj čaka Luko po skupščini?

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 07. 2012 Stran: 4

Ozko grlo je drugi tir Kadrovske menjave v funkciji bodočih strateških prodaj - Tipično politično pismo proti upravi

KOPER - Do odločitev skupščine delničarjev Luke Koper v ponedeljek ne bo jasno, kakšno pristaniško strategijo skriva v rokavu minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Nihče ne verjame, da bo v Luki ostalo tako, kot je, in tudi ne, da bodo zamenjali nadzornike po Popovičevem predlogu.


Pred skupščino se zdi celo zaposlenim v Luki Koper neverjetno, da ne bi bilo zamenjave nadzornikov, čeprav z uradnim sklicem skupščine ni bila predvidena. Šele sredi junija sta koprski župan Boris Popovič in Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev predlagala razširitev dnevnega reda, ko naj bi odpoklicali štiri sedanje nadzornike: predsednika Janeza Požarja in člane Marka Simonettija, Bojana Branka in Jordana Kocjančiča. Popovič je predlagal tri nove člane, Stankovič enega, neuradno pa je slišati, da je le malo verjetno, da bi kateri od teh tudi zares postal novi nadzornik, čeprav je akreditacijska komisija AUKN dvema od njih prižgala zeleno luč. V javnosti so se pojavila tudi nova imena, ki bi bila bolj pogodu Janševi vladi: Olga Franca, ki je bila nadzornica že v času Janševe vlade in uprave Roberta Časarja, vendar je ovira za njeno kandidaturo to, da je Luka proti njej sprožila odškodninsko tožbo zaradi domnevnih škodljivih odločitev tudi nadzornikov, in Emerik Eržen, ki je bil nadzornik že v Intereuropi v času zavoženih Lovšinovih potez. Včeraj tudi še bilo jasno, ali bo AUKN spoštovala vse zahteve, ki jih s svojimi navodili za odločanje na skupščini postavlja vlada.

Paket za 380 milijonov

Medij: Primorske novice Avtorji: D. K. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 07. 06. 2012 Stran: 2

Koalicija predstavila ukrepe za spodbujanje gospodarstva

Vlada ima pripravljenih 16 zakonov, ki obravnavajo 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Poslanci koalicije so jih včeraj predstavili v državnem zboru. Opozicija učinkovitih ukrepov v tem ne vidi.


LJUBLJANA ► Vlada je "paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva" sprejela na svoji zadnji seji, poslanci Marko Pogačnik (SDS), Bojan Starman (DL), Roman Žveglič (SLS), Ivan Hršak (Desus) in Matej Tonin (NSi) pa so jih včeraj predstavili v državnem zboru. Odpraviti administrativne ovire, finančno razbremeniti gospodarstvo in zagotoviti spodbude, so njihovi osnovni, predvsem dolgoročni nameni, pravijo v koaliciji.

Ukrepi za skoraj 380 milijonov

Na seznamu je 16 zakonov s 75 ukrepi. Med drugimi prihaja zakon o gospodarskih družbah, ki odpravlja nekatere nejasnosti pri dajanju soglasij s strani nadzornih svetov. Spremembe insolvenčne zakonodaje predvidevajo poenostavitev postopkov, zagotavljanje večjih možnosti prestrukturiranja in ohranjanje zdravih jeder podjetij. Zakon o hipotekami in komunalni obveznici naj bi bankam omogočil večji obseg kreditiranja in posledično pripeljal do sprostitve kreditnega krča. Plačilno disciplino bi izboljšala tako imenovana izvršnica, ki bo omogočila neposredno izterljivost dolga. Na seznamu so tudi neposredne finančne spodbude gospodarstvu prek javnih razpisov.

Intereuropa vabi male delničarje k dokapitalizaciji

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 03. 2012 Stran: 19

Uprava Intereurope je včeraj k sodelovanju pri dokapitalizaciji pozvala tudi manjše delničarje, saj naj bi nekateri izmed njih v zadnjih dneh izrazili interes za sodelovanje pri sanaciji družbe. Večji delničarji (Luka Koper, Kad in Sod) interesa za sodelovanje pri dokapitalizaciji doslej niso izrazili. Kot smo poročali, bodo banke v kapital Intereurope pretvorile del posojil, in sicer naj bi za en evro posojil dobile eno delnico Intereurope.

Zahvaljujoč dividendam delničarji Mercatorja, Krke in Cinkarne še najbolje prebrodili krizo

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

 

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Mali vlagatelji bežijo, tujci kupujejo

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Slab začetek leta

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Največje slovenske borzne družbe v začaranem krogu terjatev

Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Datum: 12. 12. 2011

Ljubljana - Visoka plačilna nedisciplina in vse večje težave pri obvladovanju poslovnih terjatev slovensko gospodarstvo spravljajo v začaran krog. Zaradi visokih poslovnih terjatev ostajajo na visokih ravneh tudi poslovne obveznosti, kar dodatno otežuje razdolžitev oziroma odplačilo bančnih posojil. To med drugim vpliva tudi na višino dobička, saj so letos pri številnih večjih poslovnih skupinah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, prav obresti pobrale velik del dobička. Namesto v investicijah tako prosta denarna sredstva končajo v bankah, kar upočasnjuje tudi okrevanje vsega slovenskega gospodarstva.

Deset največjih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je imelo konec septembra v poslovnih terjatvah "ujetih" že več kot 1,6 milijarde evrov premoženja, v zalogah pa še dodatnih 1,1 milijarde evrov. Skupna vrednost poslovnih terjatev in zalog se je tako do konca septembra povzpela že na 2,7 milijarde evrov in tako za skoraj 80 odstotkov presegla njihove poslovne obveznosti.

SBI TOP rekordno nizko

Medij: Finance Avtorji: Konda Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 03. 08. 2011 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

Edini slovenski indeks se je včeraj sesedel za 0,83 odstotka, na 724,22 točke. V njegovi kotaciji sta rahlo pridobili le Krka in NKBM.

Izgubar dneva so bile včeraj delnice Gorenja. Njihov tečaj je upadel za 4,42 odstotka, letos pa so delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike potonile že za 39 odstotkov. Manj, a ne dosti, sta izgubila Intereuropa in Telekom Slovenije - za 2,56 oziroma 2,47 odstotka.

S Krko štiri petine vseh poslov

Prometa z delnicami Krke je bilo za 1,55 milijona evrov. Druge najlikvidnejše so bile z 200 tisočaki poslov delnice Luke Koper. Prve so 0,08 odstotka pridobile, druge pa 0,37 odstotkaizgubile. NKBM je zrasla za 0,06 odstotka. Po dobrih 20 tisočakov poslov je Mercator in Petrol spodneslo za 0,74 oziroma 0,94 odstotka.

Intereuropa

Datum skupščine: 
08.07.2011 - 13:00
Naslov: 
v veliki sejni dvorani poslovne stavbe družbe INTEREUROPA d.d. v Kopru, Vojkovo nabrežje 32, IX. nadstropje.
Status: 
arhivirana
Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.