Intereuropa
Država umirja privatizacijsko vnemo
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8
Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.
Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.
Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.
Rast se izogiba delnic Intereurope
Medij: Finance Avtorji: U. K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 23. 03. 2015 Stran: 12
Intereuropa je lani kljub izgubi posla zaradi vstopa Hrvaške v EU in težavam, ki so jih imeli zaradi ukrajinske krize, poslovala z dobičkom. Ta je bil sicer majhen, a je družba s tem pokazala, da zmore in zna prebroditi krizo, manj pa, da zna načrtovati.
Strategija: država naložbe raje pošilja v stečaj, kot da bi jih prodala
Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Bertoncelj Matej Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 03. 2015 Stran: 10
STRATEGIJA UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE
Koliko je za upravljavce državnega portfelja vredna družba, ki ni vredna nič?
Če ste bili v zadnjih dveh letih solastnik podjetja, ki se ga je država znebila iz svojega portfelja, obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da ste svoj delež izgubili zaradi izbrisa ali stečaja.
Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3
Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti.
KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.
Primorska holdinga v združitev
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 06. 2014 Stran: 8
Holdingi
Lastniki primorske finančne skupine Interfin Naložbe na čelu z Leonom Klemšetom, Žarkom Ždraličem in Dušanom Jerebom bodo premoženje in posojila svojega zasebnega holdinga prenesli na Modro Linijo Holding, enega izmed zadnjih nezadolženih pidovskih holdingov.
Že v začetku julija bodo namreč delničarji Modre Linije Holdinga odločali o pripojitvi družbe Interfin Naložbe. »Z našimi načrti smo že seznanili banke upnice Interfina Naložb, ki se strinjajo. Prepričani smo, da bi bilo upravljanje naložb po združitvi obeh holdingov veliko lažje in učinkovitejše. Po naših izračunih bi se letni stroški poslovanja znižali za 200.000 do 250.000 evrov,« pojasnjuje Klemše, predsednik uprave Interfina.
Intereuropa
SBI TOP med desetimi najuspešnejšimi
Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28
Borzni komentar
Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.
Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.
Nadzorniki družb se bodo pogosteje zagovarjali pred sodiščem
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 09. 2013 Stran: 3
Upravljanje podjetij Čas neodgovornih nadzornikov se izteka - Biti član NS ni več luksuz - ZNS še ni izključil nobenega člana
Ljubljana - Ob vseh kadrobvalnih zdrahah, ki jih lahko spremljamo zadnje mesece, se odpira vprašanje odgovornosti nadzornikov. V zadnjem' letu smo doživeli kar nekaj obsodb uprav družb, medtem ko je za svoje ravnanje doslej odgovarjal komaj kakšen nadzornik.
A stroka meni, da se razmere tudi na tem področju počasi spreminjajo. Zlasti v državnih podjetjih se nadzorniška funkcija še vedno pojmuje kot podaljšek tistih, ki so jih na to mesto imenovali. Marsikje se je tudi izkazalo, da so nadzorniki delovali v spregi z upravo, čeprav bi jo v resnici morali nadzirati. In to kljub temu, da zakonodaja že dolgo določa, da morajo nadzorniki ravnati skrbno in odgovorno v korist družbe, za kar so tudi odškodninsko odgovorni.
Plačali le Gradisovi nadzorniki
Na podlagi razpoložljivih podatkov je mogoče ugotoviti, da je sodišče doslej odškodnino prisodilo le nadzornikom Gradisa IPGI, ki so morali skupaj z upravo zaradi poskusa prodaje zemljišč Vegradu skupaj plačati 100.000 evrov odškodnine. V državnih podjetjih še ni odgovarjal noben nadzornik.
Pilot je postal član uprave Aerodroma
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Žerdin Ali Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 18. 07. 2013 Stran: 3
Kadrovanje Iztok Podbregar, nekdanji direktor Sove, bo na ljubljanskem letališču skrbel za varnost
Ljubljana - Kadrovska širitev uprave Aerodroma Ljubljana se časovno ujema z načrtovanjem največje investicije v zgodovini letališča. Nadzorni svet pričakuje, da bo Iztok Podbregar, ki je kot vojak dosegel čin generalpodpolkovnika, v upravi skrbel tudi za sodelovanje s policijo in vojsko.
Nadzorni svet Aerodroma Ljubljana (AL) je včeraj opravil pogovor z Iztokom Podbregarjem, v popoldanskih urah pa ga je imenoval za tretjega člana uprave. Tako bo imela ob Zmagu Skobirju in Bernardi Trebušak uprava letališča odslej še enega člana.
Podbregar prihaja v upravo Aerodroma Ljubljana v času, ko se njegovi lastniki odločajo o daleč največji naložbi v zgodovini družbe - gradnji novega potniškega terminala. Terminal 2 bo lahko sprejel ter odpravil 1800 potnikov na uro in se bo raztezal na dobrih 31.000 kvadratnih metrih površin. Za primerjavo: obstoječi terminal jih zdaj sprejme 350 na uro. Lani je čez letališče potovalo približno 1,2 milijona potnikov, daleč največ (1,67 milijona) pa v letu 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji.