Intereuropa

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28

Borzni komentar

Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.

Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 09. 2013 Stran: 3

Upravljanje podjetij Čas neodgovornih nadzornikov se izteka - Biti član NS ni več luksuz - ZNS še ni izključil nobenega člana

Ljubljana - Ob vseh kadrobvalnih zdrahah, ki jih lahko spremljamo zadnje mesece, se odpira vprašanje odgovornosti nadzornikov. V zadnjem' letu smo doživeli kar nekaj obsodb uprav družb, medtem ko je za svoje ravnanje doslej odgovarjal komaj kakšen nadzornik.

A stroka meni, da se razmere tudi na tem področju počasi spreminjajo. Zlasti v državnih podjetjih se nadzorniška funkcija še vedno pojmuje kot podaljšek tistih, ki so jih na to mesto imenovali. Marsikje se je tudi izkazalo, da so nadzorniki delovali v spregi z upravo, čeprav bi jo v resnici morali nadzirati. In to kljub temu, da zakonodaja že dolgo določa, da morajo nadzorniki ravnati skrbno in odgovorno v korist družbe, za kar so tudi odškodninsko odgovorni.

Plačali le Gradisovi nadzorniki

Na podlagi razpoložljivih podatkov je mogoče ugotoviti, da je sodišče doslej odškodnino prisodilo le nadzornikom Gradisa IPGI, ki so morali skupaj z upravo zaradi poskusa prodaje zemljišč Vegradu skupaj plačati 100.000 evrov odškodnine. V državnih podjetjih še ni odgovarjal noben nadzornik.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Žerdin Ali Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 18. 07. 2013 Stran: 3

Kadrovanje Iztok Podbregar, nekdanji direktor Sove, bo na ljubljanskem letališču skrbel za varnost

Ljubljana - Kadrovska širitev uprave Aerodroma Ljubljana se časovno ujema z načrtovanjem največje investicije v zgodovini letališča. Nadzorni svet pričakuje, da bo Iztok Podbregar, ki je kot vojak dosegel čin generalpodpolkovnika, v upravi skrbel tudi za sodelovanje s policijo in vojsko.

Nadzorni svet Aerodroma Ljubljana (AL) je včeraj opravil pogovor z Iztokom Podbregarjem, v popoldanskih urah pa ga je imenoval za tretjega člana uprave. Tako bo imela ob Zmagu Skobirju in Bernardi Trebušak uprava letališča odslej še enega člana.

Podbregar prihaja v upravo Aerodroma Ljubljana v času, ko se njegovi lastniki odločajo o daleč največji naložbi v zgodovini družbe - gradnji novega potniškega terminala. Terminal 2 bo lahko sprejel ter odpravil 1800 potnikov na uro in se bo raztezal na dobrih 31.000 kvadratnih metrih površin. Za primerjavo: obstoječi terminal jih zdaj sprejme 350 na uro. Lani je čez letališče potovalo približno 1,2 milijona potnikov, daleč največ (1,67 milijona) pa v letu 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji.

Medij: Kapital Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 17. 12. 2012 Stran: 8

Precej delnic je poraslo, kar nekaj pa tudi precej upadlo

V Sloveniji je konec leta izredno pestro. Dobili smo novega predsednika države, zgodili so se upori, čakajo nas pokojninska reforma in reforma trga dela, vroče je okoli bank, predvsem NLB in NKBM, ki burita duhove s ponovnimi dokapitalizacijami. Slovenska borza se na to ne odziva, veliko delnic je poraslo (npr. Pivovarna Laško, Telekom, Intereuropa), kar nekaj tudi precej upadlo (npr, Gorenje). Melanholičnosti torej ni zaznati. Nasprotno čez mejo prevladuje optimizem, azijske borze so dosegle najvišji vrh od avgusta lani, pa tudi Dax je na 18-mesečnem vrhu.

Dokapitalizacije bank burijo duhove. Potem ko bo NLB Merkurju odpisala 25 mio EUR terjatev, je pestro tudi okrog njene dokapitalizacije: Društvo Malih delničarjev (MDS) je namreč preko nasprotnega skupščinskega predloga zahtevalo, da zdajšnji delničarji NLB ohranijo prednostno pravico do dokapitalizacijskih delnic NLB po 15 evrov.

Uprava in nadzorni svet NLB za skupščino 29. decembra namreč predlagata, naj stari delničarji nimajo prednostne pravice do nakupa dokapitalizacijskih delnic po 15 evrov. Samo prvi krog. v katerem bi lahko delnice kupili delničarji, bi naj po MDS trajal 30 dni, torej do januarja prihodnje leto. Brez 375 milijonov evrov pa banka na 31. decembra ne bo dosegala vseh kapitalskih ciljev.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2012 Stran: 17

Za koprsko Intereuropo so se banke prejšnji teden zavezale, da bodo del njenih dolgov pretvorile v lastništvo. Za številna druga podjetja takega posluha nimajo.

Smo v obdobju, ko v nekaterih slovenskih bankah potekajo kriminalistične in druge nadzorstvene preiskave, še v kakšni bančni instituciji pa bodo najverjetneje kmalu prav tako na vrsti tovrstni dogodki. V preteklosti se je v naših bankah očitno na veliko posojalo bolj po domače, brez pravih zavarovalnih kritij in bolj po znanstvenih linijah, upajoč, da takšno početje nikdar ne bo odkrito, kaj šele sankcionirano. Sedaj seveda sledijo bančne slabitve, ker pa so v takšni praksi najbolj prednjačile banke v pretežni državni lasti, bomo največji del finančnih bremen njihovega reševanja nosili kar vsi slovenski davkoplačevalci. V prvi vrsti pa velja ugotovitev, da se banke bolj kot s financiranjem slovenskega gospodarstva trenutno ukvarjajo predvsem same s sabo. Banke so za (pre)slabo zavarovana posojila v zameno, ker ta niso bila vrnjena, velikokrat dolžnikom zasegla tudi vrednostne papirje in tako so banke danes lastnice pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Vodstva podjetij pa se morajo s predstavniki bank na eni strani dogovarjati o reprogramih posojil, na drugi pa so te iste banke njihove lastnice. In četudi naj bi po pravilu bilo to, da je banka lastnica, bolj kratkoročnega trajanja, pa na primer iz poskusa prodaj Pivovarne Laško in Mercatorja ter številnih drugih vidimo, da so banke njihove lastnice že vrsto let. Pri tem je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagal, da bi bilo za Pivovarno Laško dobro, če bi se razdelila na dva dela. V prvem bi ostal pijačarski del, ki tekoče posluje zelo uspešno, v drugem pa tisti del, v katerem so nestrateške naložbe (Mercator, Delo z Večerom in druge) in za nakup katerih (ob menedžerskem prevzemanju s strani nekdanjega vodstva laške pivovarne) je bila najeta glavnina posojil. No, banke so na zadnji skupščini Pivovarne Laško vnovič zavrnile možnost dokapitalizacije, ki bi družbo v veliki meri lahko popeljala na uspešno pot finančne sanacije. Dokler pivovarna še lahko vrača posojilne obresti in odplačuje del glavnic, jo bodo banke raje obrale po tej poti, kakor da bi s preostalimi delničarji participirale pri morebitnem izplačilu dividend.

Očistiti bilance

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 08. 2012 Stran: 5

Nekdanja uprava Telekoma Slovenije je družbo oškodovala za okoli 13 milijonov evrov, so prepričani na komisiji za preprečevanje korupcije. Zdaj je nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj direktor razvojnega centra, njegov nekdanji prvi nadzornik Žiga Turk, ki sicer poudarja, da v času, ko naj bi bili sporni posli narejeni, ni bil več prvi nadzornik, pa je zdaj superminister. Preverili smo, kaj delajo nekdanji šefi in nadzorniki tistih državnih družb, ki so bile oškodovane ali so sklepale izgubarske posle.

Medtem ko organi pregonaodkrivajo nepravilnosti po posameznih poslih, na katere smo mediji opozarjali že leta, smo pogledali, kaj delajo tisti, katerih odgovornost za vodenje družb je po zakonu o gospodarskih družbah jasna. Zakon pravi, da poslovodstvo, to sta praviloma uprava in nadzorni svet, za nepravilnosti pri poslovanju odgovarja tudi z osebnim premoženjem. Razen še nepravnomočne sodbe v aferi Čista lopata, v kateri so bili zaradi dogovarjanja o gradnji letališkega stolpa na zaporno in denarno kazen obtoženi nekdanji šefi SCT, Primorja in Vegrada - Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak -, ter nekaj začetih sodnih in kriminalističnih postopkovza to, daje velik del slovenskega gospodarstva na kolenih, ni odgovarjal noben menedžer. Kaj delajo tisti, ki so bili šefi državnih družb?

TELEKOM SLOVENIJE