Helios

Helios

Datum skupščine: 
07.04.2014 - 13:00
Naslov: 
v sejni sobi podjetja Količevo 2, 1230 Domžale.
Status: 
arhivirana

"Glede nakupa Croatie se bo treba še bojevati"

Medij: Delo Avtorji: Ferlič Žgajnar Brigite Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 11. 11. 2013 Stran: 10

Intervju Pri šestintridesetih letih zaseda položaj prvega nadzornika Zavarovalnice Triglav in je član uprave Soda. Kariero je kot Velenjčan začel v Vegradu v VViesbadnu. Nadaljeval jo je v nekem nemškem podjetju, pa pri Potezi in kasneje na finančnem ministrstvu. Mandat predsednika nadzornega sveta je nastopil pred štirimi meseci, zdaj pa so ga že hoteli zamenjati. Tako ravnanje ima za slovensko folkloro. Pravi, da si želi biti z ljudmi pošten, iskren in držati besedo.

'Runjak preprečil puč v Zavarovalnici Triglav, ostaja na mestu predsednika nadzornega sveta' in podobni so bili prejšnji teden naslovi v medijih. Kaj se je dogajalo v ozadju?

Namen ni bil, da bi bila zadeva medijsko odmevna, na žalost je bil to stranski produkt dogajanja, in to za družbo ni dobro.

V Triglavu imamo nesrečno situacijo, saj ima država 63-odstotni lastniški delež, nima pa glasovalnih pravic, zato je prav, da svoje interese zasleduje skozi nadzorni svet. Z vidika upravljanja je to težka situacija, moj namen pa je bil vedno iskanje konsenza znotraj nadzornega sveta. Struktura tega je raznovrstna s številnimi strokovnjaki, tudi tujimi, ki imajo neko širino, znanje s področja upravljanja, financ, zavarovalništva. Med vsemi temi mnenji je izziv iskati ravnotežje.

In ta izziv je bil prejšnji teden še posebej velik?

Nanašal se je na zgodbo v zvezi z nakupom hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje, ko Triglav s svojo neobvezujočo ponudbo žal ni prišel v ožji izbor.

Zakaj niste želeli, da bi o tem stekla izredna seja nadzornikov?

Dolgotrajen in mukotrpen postopek

Medij: Delo Avtorji: Bizovičar Milka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 10. 2013 Stran: 10

Helios po prodaji Slavinec: Vedno so obstajala različna lobiranja interesnih skupin - Multinacionalke so se že pred propadom Zvona ena zanimale za vstop

Ljubljana - Ob podpisu sporazuma o nakupu in prodaji delnic Heliosa v sredo so člani konzorcija lastnikov večkrat poudarili, da bi bil postopek prodaje lahko vzorčen primer dobre prakse tudi za vse druge načrtovane prodaje podjetij v posredni državni lasti. A postopek prodaje je pustil določene posledice na delovanju podjetja.

»Postopek prodaje je zagotovo vplival na delovanje skupine. Ko se je začel, si nismo predstavljali, da je lahko tako dolgotrajen in mukotrpen. Za blaginjo Skupine Helios menim, da bi moral biti krajši,« pravi predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec. »Tako v upravi kot v. ožjem vodstvu smo veliko časa in energije poleg dnevnemu poslu namenjali prodajnemu postopku. To je bila dodatna obremenitev, ki ima določene posledice. Morda smo bili zaradi tega na trgu malo manj agresivni in manj aktivni pri iskanju novih kupcev.« Po njegovih besedah bi postopek lahko imel tudi hujše posledice na tekoče poslovanje in ob tem pohvalil sodelavce. »Posledice bi čutili tudi, če ne bi imeli tako kakovostnega dialoga s sindikatom, na čase tudi kritičnega pogleda drug na drugega,« še pravi Slavinec. Potrjuje pa, da so v postopku prodaje vedno bila različna lobiranja številnih interesnih skupin.

Bomo priče odločnejši prodaji državnega premoženja?

Medij: Dnevnik Avtorji: Javornik Lojze Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 10. 2013 Stran: 24

Vlada se je v tem tednu seznanila s potekom prodaj 16 družb, kjer je že maja sprejela sklep o prodaji. Od takrat se, če smo pošteni, formalno veliko ni premaknilo. Potekala so edino pogajanja o prodaji domžalskega premožnega podjetja Helios, ki pa formalno še vedno niso končana. Dodatno je bila na seznam uvrščena še Letrika. V zadnjem času pa smo lahko priče ukrepom, kjer bi vlada rada Bruslju »dokazala«, da z ukrepi za stabilizacijo javnih financ misli resno.

Tako je nadzorni svet Soda že dal soglasje k prodaji Heliosa. Vlada je morda le spregledala, da je vrag vzel šalo in da za EU ne bo dovolj začetek pogajanj, ampak predvsem zaključeni posli in dodatni evri v državni blagajni. Vsekakor se scenarij prodaje Telekoma iz leta 2008 ne bo smel ponoviti, ko smo se tik pred zdajci odpovedali ponudbi islandskega Skiptija v višini 400 evrov za delnico. Danes je tečaj za skoraj 300 evrov nižji.

Zanimiv bo tudi razplet pri Heliosu, kjer je septembra odjeknila informacija v zvezi s srbskim nepremičninskim poslom še iz časov Belinke. Helios je v tem poslu dokaj nerazumno prevzel nase vsa tveganja realizacije tega projekta, predvsem pa bode v oči dejstvo, da ne gre za njegovo osnovno dejavnost, ampak za gradnjo nepremičnin v Srbiji. Kupec, kije ostal v igri za nakup domžalskega podjetja, je seveda zastrigel z ušesi in močno spustil ceno. Neuradno se govori o nezavezujoči ponudbi v višini 600 evrov za delnico, ki pa je bila znižana na 520 evrov. Razlika je torej 80 evrov za delnico, ki ob predpostavki, da novi kupec pridobi več kot 90-odstotni delež v podjetju, znaša ravno tistih spornih 20 milijonov evrov. Tako bo očitno tveganje realizacije projekta v celoti preneseno na obstoječe lastnike Heliosa, med katerimi so seveda tudi mali delničarji.

Konec samostojnosti ali veliki met Avstrijcev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 10. 2013 Stran: 7

Helios

Država si očitno še pred obiskom evropske komisije želi v Bruselj poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Še pred podpisom kupo-prodajne pogodbe je uprava Soda javno razkrila, daje dobila soglasje nadzornikov za prodajo Heliosa, ki bo za samo 140 milijonov evrov končal v rokah avstrijskega Ringa.


Skupina Helios bo, kot kaže, svojo 90-letnico obstoja dočakala kot hčerinska družba avstrijskega holdinga Ring International, ki se bo do ene izmed najpomembnejših slovenskih proizvodnih skupin dokopal za vsega 140 milijonov evrov oziroma 520 evrov po delnici.

Dve leti po začetku prodajnih postopkov je prodaja nekaj manj kot 75-odstotnega deleža domžalske premazniške skupine le še stvar formalnosti. Uprava Slovenske odškodninske družbe (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča je včeraj namreč že dobila soglasje nadzornega sveta, ki očitno želi Bruslju poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Kupo-prodajna pogodba sicer še vedno ni podpisana. S prodajo morajo pred tem soglašati tudi nadzorni sveti NLB, Nove KBM in Abanke Vipa, ki so pri prodaji nastopale kot zastavne upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, danes pa bodo o poslu odločali tudi nadzorniki Zavarovalnice Triglav. Prav tako še vedno ni zaključen niti okoljevarstveni skrbni pregled, ki ga je naročil Ring. Predvidoma naj bi bil dogovor o prodaji sicer sklenjen sredi tega meseca, nato pa bo moral Ring objaviti tudi uradno prevzemno ponudbo.

Kupnino oklestili dividende in nedoseganje načrtov

Cerkveni bratje Dalton

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 12. 08. 2013 Stran: 21

V petek, 23. avgusta, na god Filipa Benizija, servita katoliškega reda, ki je svoje premoženje razdelil med reveže in živel v molitvi, bo na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča sedel nekdanji ekonom Nadškofije Maribor in »spiritus agens« cerkvene gospodarske polomije Mirko Krašovec, ki ga tožilstvo v zadevi Betnava obtožuje napeljevanja h goljufiji na škodo Evropske unije. Medtem ko so štirje soobtoženi priznali krivdo, jo vztrajno zavrača Krašovec, član vplivne katoliške družine. Njemu in nekaterim njegovim bratom že pravijo »cerkveni bratje Dalton«.


Oče bankrota mariborskega nadškofijskega ekonomskega imperija, ki je še pred leti veljal za finančnega guruja, ki je s spretnimi potezami in transakcijami omogočal stabilno financiranje nadškofije, je odstopil že konec leta 2010. Sedaj Mirko Krašovec po nalogu rimske kongregacije za duhovnike v avstrijskem benediktinskem samostanu v Šentpavlu preživlja tako imenovano sobotno leto, kar jezi nekatere duhovnike. Med njimi urednika Ognjišča Boža Rustja, ki je nedavno dejal, da gospod, ki »leto sproščeno preživlja v Avstriji«, »lepo sestavlja dolga pisma in jih pošilja novinarjem«, da bi se opral krivde. Posledica finančnega zloma pa sta tudi julijska odstopa Antona Stresa in Marjana Turnška s položaja ljubljanskega oziroma mariborskega nadškofa.

"Cerkev je upala, da jo bo rešil svetovalec blizu Pahorjeve vlade"

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Skriti lastniki avstrijskega snubca (HELIOS)

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 16. 07. 2013 Stran: 7

Lastniška veriga avstrijskega holdinga Ring International, ki je vedno bliže prevzemu Heliosa, se konča v treh “praznih” podjetjih v Londonu. Bilance večinskega lastnika Ringa in izkušnje iz Železnikov krepijo bojazni, da bo Helios v pomembni meri financiral lastni prevzem.

Pri iskanju denarja za 170 milijonov evrov vreden prevzem Heliosa avstrijskega holdinga Ring International, ki se trenutno z lastniki domžalske skupine ekskluzivno pogaja o nakupu, skoraj zagotovo ne bo mogel pomagati njegov največji lastnik.

 

Večinski delničar Ringa, britanski Oxhauth Limited, je imel po javno objavljenih bilancah na ravni matične družbe na zadnji dan leta 2011 le za 1,1 milijona evrov premoženja. Na samem vrhu lastniške verige, ki prek Oxhauth Limited vodi do Ringa, pa je mogoče najti le mrežo »praznih« podjetij. Ta domujejo na naslovu vrstne hiše v londonski elitni četrti Mayfair. Njihovi uradni skrbniki pa so osebe, ki se ukvarjajo z ustanavljanjem in upravljanjem podjetij.

 

Lastniška veriga se konča pri treh »praznih« podjetjih

Po dostopnih podatkih ima družba Oxhauth Limited v lasti večinski paket delnic Ringa, natančneje okoli 55 odstotkov. Gre za podjetje, ki ga je leta 2001 v Londonu ustanovilo več vlagateljev, med njimi domnevno tudi aktualni predsednik nadzornega sveta Ringa Ralph Martens. Slednji je po neuradnih informacijah še vedno eden izmed največjih lastnikov Oxhautha in posredno holdinga Ring International, česar v avstrijski skupini niso želeli ne potrditi ne zanikati. Dejali so nam le, da podrobnosti glede lastnikov ne morejo komentirati. Martens je bil sicer pred leti zaposlen v ameriški investicijski banki Merrill Lynch.

Iz bilanc je razvidno, da je Ring International edina naložba družbe Oxhauth Limited, ki je leta 2001 iz stečaja odkupila avstrijsko tovarno Koloman Handler in s tem postavila temelje današnjega Ringa. A kdo so dejanski lastniki največjega delničarja Ringa, iz javno dostopnih virov ni mogoče ugotoviti. Od leta 2003 je namreč družba Oxhauth Limited v lasti treh podjetij, ki so registrirana na istem naslovu v Londonu: PTC Investment, PTC Securities in Stratford Securities. Lastniško so prepletena tako, da je vsako od treh v lasti drugih dveh, pri čemer osnovni kapital vseh treh podjetij znaša le pičla dva britanska funta.

Oxrauth in Ring imata za 160 milijonov evrov dolgov

Da gre dejansko za podjetja, ki so namenjena le prikrivanju lastništva, dokazuje še več podrobnosti. Nobeno od treh podjetij tako na zadnji dan lanskega leta ni imelo premoženja, vsa tri pa tudi niso poslovala. Res je, da imata podjetji PTC Investment in PTC Securities po najnovejših podatkih iz britanskega registra skupaj v lasti še šest manjših podjetij, a obveznosti vseh v povprečju za dvakrat presegajo njihova sredstva.

Dve ponudbi za odkup Heliosa

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Š. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga Datum: 28. 06. 2013 Stran: 11

Za nakup slabih 73 odstotkov družbe Helios se zanimata ameriška multinacionalka PPG in avstrijski Ring International, ki sta tudi podala ponudbo za odkup večinskega deleža, ki ga prodaja konzorcij lastnikov, so sporočili iz društva Mali delničarji Slovenije. To je pred dnevi na skupščini delničarjev povedal predsednik uprave Uroš Slavinec, ki je lastnike tudi seznanil, da je bil v maju zaključen skrbni pregled skupine Helios, h kateremu so sicer pristopili trije interesenti. Delničarji Heliosa so sicer na skupščini sklenili, da družba za lani izplača 15 evrov bruto dividende na delnico.

Pivovama vredna le še 40 milijonov

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 06. 2013 Stran: 8

V tem tednu je bila v ospredju trgovanja na Ljubljanski borzi delnica Mercatorja. Investitorji še vedno ugibajo, ali sploh bo prodaja najboljšega soseda hrvaškemu Agrokorju. Bo morebitni kupec sploh zbral kupnino, bo pridobil vsa dovoljenja regulatorjev na trgih, kjer sta prisotna oba trgovca, ali lahko morebitno prodajo še "zminirajo" zagovorniki t. i. nacionalnega interesa. V takšnih okoliščinah se delnica Mercatorja na borzi giba v razponu vrednosti med 96 in 103 evri, kar pa je bistveno manj od 120 evrov, kolikor naj bi v kasnejši prevzemni ceni vsem delničarjem ponudil Agrokor. Tako je pričakovati, da bo delnica Mercatorja, vsaj za špekulante, v naslednjih mesecih do morebitne končne prodaje še zelo zanimiva potencialna naložba.

V zaključni fazi prodajnega postopka je tudi domžalski Helios, kjer naj bi se zanj potegovala ameriški premazni gigant PPG in avstrijski Ring International. Vmes so obstoječi lastniki, zlasti banke upnice Zvona Ena Holding v stečaju, izkoristili možnost za dvig dividende z napovedanih osmih na 15 evrov bruto na delnico. Vrednost delnice Heliosa je 530 evrov, tudi ta špekulantom ponuja še okrog 15-odstoten potencialni zaslužek. Seveda ob dobršni meri tveganja, da prevzem Heliosa na koncu dejansko bo. Vse manj možnosti pa je za zaslužek z delnico Nove KBM, kjer naj bi zdaj država povečala število delnic celo po 1,3 evrskega centa. Društvo malih delničarjev Nove KBM (vseh je še vedno več kot 97 tisoč) na čelu s Stojanom Auerjem predlaga predstavnikom slovenske države, da bi se tudi njim omogočilo vplačilo dodatnih delnic Nove KBM po 1,3 centa, a so možnosti za kaj takšnega majhne. Delnica Nove KBM tako stagnira pri 0,5 evra. Ljubljanski borzni špekulantje imajo kar nekaj možnosti za zaslužek, pa tudi za izgubo Na drugi strani pa se bistveno boljše držijo delnice Aerodroma Ljubljane (16 evrov), pa tudi Telekoma Slovenije, kjer se vrednost občasno približuje meji 110 evrov. Tudi pri Telekomu so napovedi o prodaji družbe, kakor da bo po nasprotnem predlogu izplačana precej višja dividenda - skupaj z vmesno dividendo kar dvanajst evrov bruto na delnico. To pa je tisto, kar investitorje žene k nakupu Telekomovih delnic.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.