Helios
Helios - Društvo MDS z izpodbojno tožbo zoper sklep o pridobivanju lastnih delnic
Na skupščini, ki je potekala 23. junija 2011 je pooblaščenec Društva MDS napovedal izpodbijanje sprejetih sklepov skupščine družbe Helios in svojo napoved tudi uresničil. O vložitvi kazenske ovadbe zoper Upravo in njenega predsednika Uroša Slavinca pa se v Društvu MDS še posvetuje s pravnimi strokovnjaki.
Ljubljana, 13. julij 2011
Spomnimo; Uprava je uspela s svojim predlogom za nakup lastnih delnic
Pri četrti točki dnevnega reda sta delničarja KAD in SOD podala nasprotni predlog, ki se je od prvotnega nasprotnega predloga razlikoval v tem, da se vse, tudi zdajšnje delnice, nemudoma umakne. Nasprotni predlog KAD-a in SOD-a žal ni bil sprejet, saj je zanj glasovala 48,50 %; je pa zato bil sprejet predlog Uprave in sicer z 51,44 %. Uprava naj bi torej še naprej kupovala lastne delnice z namenom udeležbe na dobičku – kar v prevodu pomeni za namen nagrajevanja.
Ali sta predsednik skupščine in notarka namerno zamolčala določila 13. člena statuta Heliosa?
Po natančni analizi sklepov skupščine družbe Helios, smo ugotovili, da je sklep Uprave sicer bil sprejet, a z nezadostno večino (samo 51,44 %), statut Heliosa pa jasno določa, da je za sprejem takega sklepa potrebno 3/4 oz 75 % podpora prisotnega kapitala na skupščini. Zato v Društvu MDS z gotovostjo trdimo, da je sklep ničen in ga posledično Uprava ne sme izvajati (Levo na sliki 13. člen Statuta družbe Helios - s klikom na sliko ali tukaj se vam odpre celoten Statut).
Se pa pri tem poraja tudi vprašanje ali je prišlo do namenskega zavajanja delničarjev tudi s strani predsedujočega in notarke, katerih naloga je, da skrbita za zakonitost poteka skupščine (Levo na sliki izpis glasovanja na skupščini - s klikom na sliko ali tukaj se vam odpre celoten Notarski zapisnik skupščine).
Delničarji Zvon Ena Holding soglasno podprli možnost konverzije dela terjatev z delnicami
Na današnji skupščini družbe Zvon ENA Holding, d.d. so prisotni delničarji po opravljeni razpravi sprejeli predlagano možnost konverzije terjatev ločitvenih upnikov z izdajo novih delnic. Tako bi upniki, ki nimajo zavarovanj za svojo terjatev, dobili delnice in sicer 1 delnico za 4,17 EUR dolga. Drugače povedano, bili bi poplačani v višini okoli 24 odstotkov. Društvo MDS, ki je danes predstavljalo 3,20 procenta delničarjev, je pred glasovanjem zahtevalo dodatna pojasnila o naložbi v T-2 ter rezervnem scenariju, v kolikor bi poskus razlastitve postal pravnomočen.
Ljubljana, 24. junij 2011
Predsednik uprave Zvon ENA Holding je povedal, da so in bodo uporabili vsa pravna sredstva, da ohranijo večinski delež, saj kapitala niso smeli vplačati, ker sodišče o tem še ni odločalo. Izjavil je, da imajo pripravljen tudi rezervni scenarij. Kot smo uvodoma zapisali, smo delničarji sklep soglasno podprli, saj je vsaka prisilna poravnava za 38.000 malih delničarjev boljša kot stečaj družbe. Na sliki od leve proti desni (mali delničar Rolando Krajnik, Rajko Stanković - predsednik Društva MDS, Grega Tekavec - izvršni sekretar Društva MDS in dr. Boštjan Udovič - zunanji sodelavec Društva MDS za področje ekonomije in gospodarstva).
Javni poziv državni NLB in ostalim upnikom
Ali je predsednik Uprave Heliosa, Uroš Slavinec z laganjem malim delničarjem kazensko ovadil samega sebe?!
Na današnji skupščini družbe Helios, d.d., so pooblaščenci zastopali 1.707 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini pomenilo malenkost manj kot 1 odstotek prisotnega kapitala družbe. Že v uvodnem delu je pooblaščenec Grega Tekavec, izvršni sekretar Društva MDS predsedujočega skupščini, Marka Vreska in notarko Majdo Lokošek seznanil z zakonskimi pomanjkljivostmi pooblastil, ki jih družba Helios zbirala v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, vendar pa je notarka kljub jasnimi nepravilnostim sprejela pooblastila kot veljavna in pooblaščencema celo omogočila glasovanje o nasprotnih predlogih, čeprav za to sploh nista imela pooblastila.
Ljubljana, 23. junij 2011
Je predsednik Uprave Heliosa samega sebe kazensko ovadil?!
Uprava je delničarjem lagala in jih zavajala pri pomembnem vprašanju; komu je Skupina Helios posojala denar izven same Skupine. Delničarjem je bilo na lanski skupščini rečeno, da so sredstva namenjena nepremičninskemu projektu v Srbiji, danes pa se je izkazalo, da je del teh sredstev (dobrih 5,2 milijona EUR) v obliki posojil prejel največji delničar Heliosa, ZVON ENA HOLDING d.d. Društvo MDS bo na osnovi 244. člena Kazenskega Zakonika proučilo možnost vložitve kazenske ovadbe zoper Upravo družbe Heliosa, saj je več kot očitno, da je le ta zavestno lagala delničarjem. (foto: Matej Povše - Dnevnik 23.06.2011).
Ali gredo Cerkveni Zvonovi po poti »tajkunov«? Vse kaže, da bo 65.000 delničarjev ostalo brez premoženja, Nova KBM »zabila prvi žebelj v krsto«
Ljubljana, 02. april 2011
ODPRTO PISMO nadškofu in metropolitu msgr. dr. Marjanu Turnšku
Spoštovani g. nadškof in metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek,
Danes smo iz članka, objavljenega v enem izmed časnikov, izvedeli, da je prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding s strani NKBM. Omenjena banka naj bi unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 % domžalskega Heliosa, slabe 4 % Cinkarne Celje, dobra 2 % Petrola in 75.400 delnic Krke.
Žal z ogorčenjem in žalostjo ugotavljamo, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo. Uradne objave o tem pomembnem dogodku ni bilo ne na sistemu SEONET kot tudi ne na spletnih straneh obeh holdingov. Zato se jasno sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima? Za ogled prispevka v Dnevniku TV SLO 1 z dne 02.04.2011 ob 19 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.
V začetku tedna smo bili sicer priča poskusu prve zaplembe premoženja Zvona Ena Holding s strani upnikov T2 d.o.o., kljub dvomljivim in vprašljivim izkazom o dejanski višini terjatev Gratela do T2 d.o.o. Čeprav je ravnatelj NGU p. Lojze Cvikl na našem sestanku dne 7. 3. 2011 zagotavljal, da je le še vprašanje dni, kdaj bo strateški investitor dokapitaliziral vaše gospodarske družbe in pognal »mlinsko kolo na vodi«, kot se je slikovito izrazil g. Cvikl, zadnji dogodki kažejo, da do tega ne bo prišlo.
Če temu ni tako vas prosimo, da nemudoma in jasno vsem delničarjem družb Zvon ENA Holding in Zvon DVA Holding sporočite, ali boste do ponedeljka 4. aprila 2011 zagotovili potrebna sredstva v višini vsaj 200 mio EUR dokapitalizacije za reševanje obeh holdingov, ali pa ste dokončno »vrgli puško v koruzo«?
Skupščina Gorenje - nasprotni predlog Društva MDS
Društvo MDS pozdravlja odločitev Uprave, da je na letošnji skupščini kot pooblaščence v organiziranem zbiranju pooblastil, ki ga izvaja družba Gorenje, d.d., pripustila tudi predstavnika Društva MDS in VZMD.
Društvo MDS je 28. aprila vložilo nasprotni predlog za skupščino družbe Gorenje, d.d., ki bo potekala v petek, 28. maja, kjer namesto predlaganega kandidata, g. Uroša Slavinca, predlagamo pravnika in profesorja mag. Nikolaja Abrahamsberga.
G. Uroš Slavinec je namreč predsednik Uprave Heliosa, d.d., ter član NS Zavarovalnice Triglav. Tako je v koliziji interesov, saj bi lahko kot, verjetni dobavitelj barv in lakov, ki jih Gorenje uporablja v proizvodnji, prišel do zaupnih informacij in bi s tem omejeval prosto konkurenco na trgu, kar ocenjujemo kot nedopustno.
Na drugi strani je g. Uroš Slavinec udeležen v še nedokončanem postopku iztisnitve malih delničarjev v družbi Color d.d., kjer poteka sodni preizkus primernosti cene. V konkretnem primeru obstaja velika verjetnost, da je šlo za načrtno manipulacijo z namenom pridobitve premoženjske koristi večinskemu delničarju Helios na račun malih delničarjev Colorja. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je g. Uroš Slavinec preko družbe Helko, d.o.o. tudi pomemben delničar Heliosa. Prav zato menimo, da ne more predstavljati malih delničarjev v družbi Gorenje.
Policija nad avstrijski prevzem Heliosa
Medij: Siol.net Avtorji: Tomaž Modic in Vesna Vuković Teme: Gospodarstvo Datum: Sre, 18. jan.. 2017
Prodajo domžalskega Heliosa iz leta 2014, ko je premazniška skupina končala v rokah avstrijskega holdinga Ring International, preiskuje slovenska policija.
Med osumljenimi naj bi bili po naših informacijah nekdanji člani uprave Heliosa, med drugim dolgoletni prvi mož Uroš Slavinec in njegov naslednik Aleš Klavžar. Policija je že zahtevala dokumentacijo od nekdanjih lastnikov družbe.
Na policijski upravi Ljubljana so nam potrdili, da v zvezi s prodajo Heliosa vodijo predkazenski postopek zaradi suma zlorabe položaja. Več zaradi interesa postopka niso mogli razkriti. Slavinec in Klavžar nista bila dosegljiva za komentar.
V središču preiskave je domnevno sporno delovanje uprave Heliosa v obdobju, ko je družba postala tarča Avstrijcev. Še preden je Ring plačal kupnino in prevzel lastništvo Heliosa, so namreč v Domžalah sprejeli več vprašljivih odločitev v korist bodočega lastnika.
Zastavili premoženje Heliosa
Glavni očitek nekdanjim vodilnim v Heliosu, zaradi katerega jim grozi večletna zaporna kazen, je zastava vsega premoženja domžalske družbe brez soglasja in vednosti tedanjih lastnikov in nadzornega sveta. S tem so Avstrijcem v resnici omogočili najem posojila, s katerim so ti financirali prevzem Heliosa.
Kdo je prodal Helios
Postopek prodaje Heliosa je vodil konzorcij prodajalcev, v katerem so bili med drugim tudi Slovenski državni holding (prej Sod), NLB, Modra Zavarovalnica in Triglav Skladi. Oktobra 2013 je z avstrijskim Ringom sklenil pogodbo o nakupu 73-odstotnega lastniškega deleža.
O tem, ali so bili pred prodajo seznanjeni z zastavo Heliosovega premoženja in ali se je nanje morebiti obrnila policija, nam v SDH niso pojasnili ničesar, saj niso "dolžni razkrivati kakršne koli komunikacije z državnimi organi". V Modri zavarovalnici nam na vprašanja niso odgovorili, v NLB pa odnosov s strankami ne komentirajo.
Gre torej za prakso, ki na moč spominja na prepovedane tajkunske prevzeme. Država je namreč zaradi spornih prevzemov, kot sta bila v Merkurju in Pivovarni Laško, že pred leti sprejela zakonodajo, po kateri prevzemniki svojih tarč ne smejo izčrpavati oziroma za najeta posojila obremenjevati njihovega premoženja.
Vroče v Mlinotestu
Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6
Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja
Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.
ATVP preverja očitke obeh strani
Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.
Avstrijci bi prodali manjšinski delež Heliosa
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 10. 2015 Stran: 9
Sveži kapital V Ringu zanikajo, da hočejo unovčiti učinke prestrukturiranja podjetja - Domžalska družba v Rusiji ustvari le še petino prihodkov
Ljubljana - Slabo leto in pol po prevzemu Heliosa njegovi avstrijski lastniki že iščejo kupca za delež v premazniku. Neuradno naj bi interes za vstop izkazali predvsem finančni skladi, strategi pa ne trkajo na naša vrata, pravijo v skupini.
Dogajanje v domžalskem Heliosu je spet vroča gospodarska tema. Tokrat ne zaradi odpuščanj in obračunavanj z zaposlenimi, ki so pretresali javnost predvsem lani spomladi, ampak zaradi morebitnih sprememb v lastništvu premaznika, ki je od maja v lasti avstrijskega holdinga Ring. Avstrijci za Helios zdaj znova iščejo lastnika, uradno zaradi širitvenih načrtov skupine. »Govorimo o vstopu novega lastnika, ki ne bi dobil več kot 15 odstotkov deleža Heliosa,« je pred kratkim za Finance komentiral prvi mož Heliosa Aleš Klavžar.
Prevzemi prebujajo nakupe avtomobilov in stanovanj
Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Grapulin Teja,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 06. 2015 Stran: 2
Slovenska gospodarska rastje med večjimi v Evropi. Tudi zato, ker se prebuja zasebna poraba, v nasprotju s preteklostjo predvsem trajnih dobrin. Poleg izboljšanja razpoloženja je to po mnenju poznavalcev in opažanju nepremičninskih agentov ter virov posledica zajetnih kupnin, ki so jih mali vlagatelji deležni pri prevzemih večinsko državnih družb.
V petih večjih prevzemih v drugi polovici minulegaleta seje približno 25 tisoč malim delničarjem Aerodroma Ljubljana, Mercatorja, Heliosa, Letrike in Radenske nateklo nekaj čez 200 milijonov evrov. Seje kaj tega denarja pretopilo tudi v porabo?
Čas za odložene nakupe?
Uvedba obveznega prevzemnega praga
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 05. 2015 Stran: 9
Novela zakona Vlada hoče zaščiti male delničarje, ti z rešitvijo niso navdušeni
Ljubljana - Vlada želi z novelo zakona o prevzemih dodatno zaščititi male delničarje. V njej predlaga uvedbo minimalnega prevzemnega praga pri obvezni prevzemni ponudbi, ki naj bi znašal 50 odstotkov plus delnico.
Če prevzemni prag ne bo dosežen, prevzemna ponudba ne bo uspešna, kupec pa bo za to, da bo v družbi sploh imel glasovalno pravico, svoj delež moral znižati pod 33 odstotkov. A na to določilo so že v javni obravnavi novele letele številne pripombe, tudi iz vrst malih delničarjev. Predsedniku društva malih delničarjev Rajku Stankoviču se ta rešitev še vedno ne zdi dobra. »Namen je bil najbrž dober. Bojim pa se, da se ta rešitev v praksi ne bo izkazala najbolje in da bodo na koncu mali delničarji na slabšem, saj ne bodo mogli izstopiti iz družbe,« pravi.
Proti izčrpavanju podjetij
