Gorenje

Operacija predčasne zamenjave Voljča in Slavinca spodletela

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 10. jan.. 2018 Stran: 6

GORENJE

Da bi manever zamenjave Marka Voljča in Uroša Slavinca v nadzornem svetu Gorenja nekaj mesecev pred tem, ko se jima bo iztekel mandat, uspel, bi ga moralo na včerajšnji skupščini, ki je minila v naelektrenem ozračju, podpreti vsaj 75 odstotkov delničarjev. Podprla ga ni niti polovica na skupščini prisotnega kapitala.


Odpoklic Marka Voljča in Uroša Slavinca iz nadzornega sveta Gorenja se ni posrečil. Da bi manever malih delničarjev uspel, bi moralo njuno predčasno zamenjavo na včerajšnji izredni skupščini podpreti najmanj tri četrtine delničarjev. Toda s predlogom odpoklica je soglašalo le slabih 45 odstotkov na skupščini prisotnega kapitala oziroma 31 odstotkov vseh Gorenjevih delnic z glasovalno pravico.

Med Bobincem in Sluiterjem počilo

Na čelu operacije zamenjave Voljča in Slavinca, ki se jima letos poleti izteče mandat, je bil Philip Sluiter, od leta 2008 do 2010 član Gorenjeve uprave in prek nizozemskega podjetja Home Products Europe petodstotni lastnik velenjske družbe. Sluiter, ki je Gorenju leta 2008 prodal proizvajalca bele tehnike Atag, je na skupščini povedal, da se je pred leti za odhod iz uprave odločil, ker je zaznal sum nepravilnosti pri poslovanju. Zamenjavo Slavinca, v preteklosti dolgoletnega predsednika uprave domžalskega Heliosa, je utemeljil s tem, da ni ukrepal, ko se je seznanil z ugotovljenimi nepravilnostmi v Gorenju s strani družbe Grant & Thornton. O Voljču pa je Sluiter dejal, da od Gorenja sprejema visoke zneske. S tem je mislil na kadrovske storitve, ki jih za Gorenje opravlja družba Pendl & Piswanger, v kateri je zaposlena Voljčeva soproga. Kot je nedavno v intervjuju za Dnevnik povedal prvi moz Gorenja Franjo Bobinac, so z družbo Pendl & Piswanger začeli sodelovati leta 2013, ko Voljča še ni bilo v nadzornem svetu, in so o tem poročali v vseh poročilih.

Razkrivamo, kdo bi lahko bil novi partner Gorenja

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 13. dec.. 2017 Stran: 8

Strateški lastnik Finančni svetovalec Rothschild ima po naših informacijah jasna navodila za izbor

Ljubljana - Potem ko se je japonski Panasonic odločil, da se njegova pot z velenjskim proizvajalcem bele tehnike razide, se na obzorju kaže nov azijski partner. To naj ne bi bil na primer korejski velikan Samsung, temveč naj bi si po naših informacijah želeli partnerja iz Kitajske.


Kitajska skupina Midea je tisti strateški partner, ki bi si ga po naših neuradnih informacijah želeli v Gorenju. To azijsko skupino bi lahko Gorenje zanimalo zaradi možnosti prodora na evropski trg, ocenjujejo naši sogovorniki, Gorenje pa bi ta partner dopolnjeval, saj se njun prodajni asortiman na evropskem trgu ne križa. Midea je sicer vodilni svetovni proizvajalec klim in klimatskih sistemov.

Finančnega sklada načeloma ne bi

V Gorenju si lastništva finančnega sklada po naših informacijah ne želijo, uradno pa odgovarjajo, da glede iskanja strateškega partnerja »še ni prišlo do kakršnihkoli konkretnih nadaljnjih korakov«. »Oziroma, če bi se aktivnosti končale, bomo o podrobnostih takoj obvestili javnost,« zatrjujejo v Velenju. Med možnimi strateškimi partnerji sogovorniki omenjajo še kitajskega velikana Haier.

Gorenje na poslovnem razpotju

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Tor, 21. nov.. 2017 Stran: 6

INDUSTRIJSKI VELIKAN IZ VELENJA

Gorenjeje pred rekonstrukcijo uprave, na prepihu naj bi bila Peter Kukovica in Branko Apat. Med nadzorniki pa Marko Voljč in Uroš Slavinec, če manjšinski delničarji uspejo s skupščino

Pretekli teden je uprava Franja Bobinca prejela zahtevo za sklic skupščine Gorenja manjšinskega delničarja Home Products Europe, s petimi odstotki petega največjega lastnika Gorenja, ki zahteva zamenjavo nadzornikov Gorenja Marka Voljča in člana Uroša Slavinca. Philip Sluiter namesto njiju predlaga v nadzorni svet sebe in Roberta Lična. Zahtevo utemeljuje kot ukrep za izboljšanje korporativnega upravljanja v Gorenju, saj naj bi si bila uprava z omenjenima nadzornikoma precej blizu. Spomnimo, da je moral Bobinac na julijski skupščini pojasnjevati tudi angažiranje kadrovske agencije Pendl & Piswanger, v kateri je zaposlena Romana Voljč Kovacs, soproga prvega nadzornika Gorenja Marka Voljča. Povedal je, da so s to agencijo sodelovali še pred Voljčevim prihodom med nadzornike in da je ta to povezavo takoj razkril. Sicer pa da so v Gorenju zadovoljni s storitvami te agencije.

Še vedno iščejo strateškega partnerja

Nizozemec nad prijateljske vezi v vrhu Gorenja

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 18. nov.. 2017 Stran: 9

Velenjska družba Delničar zahteva glavo dveh nadzornikov - Upravi očitajo nedoseganje ciljev - Sluiter: Gorenje je zelo neprivlačna nevesta

Ljubljana - Podporo zamenjavi dveh članov nadzornega sveta Gorenja, ki jo predlaga nizozemski lastnik Home Products Europe, so že napovedali nekateri mali delničarji. Ali bo predlog dobil zadostno podporo, pa je ob razpršenem lastništvu težko napovedati. V državni Kapitalski družbi, ki ima 16 odstotkov, bodo predlog proučili.


Nezadovoljstvo s poslovanjem velenjske družbe, ki jo vodi Franjo Bobinac, tli že nekaj mesecev, saj podjetje ne dosega ciljev, ki jih je zastavilo v strateškem načrtu do leta 2020. Kot smo že pisali tudi v Delu, Gorenje ne zmanjšuje finančnega dolga, poleg tega pa ima negativni denarni tok tako iz poslovanja kot iz naložbenja.

To so potrdili tudi nedavno objavljeni devetmesečni rezultati družbe. Skupina je imelavprvih devetih mesecih letos 944 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,8 odstotka več kot v istem obdobju lani in dvanajst odstotkov več čistega dobička oziroma 4,6 milijona evrov. A hkrati je za tri odstotke povečala čiste finančne obveznosti na 417 milijonov, razmerje neto dolga in EBITDApaje znašalo 5, medtem ko strategija predvideva znižanja na 2,5 do leta 2020. Gorenje za tekmeci zaostaja tudi pri donosu na kapital; čista dobičkonosnost kapitala je konec septembra znašala 2,4 odstotka.

Preveč prijateljski odnos

Gorenje znova pod drobnogledom

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 26. okt.. 2017 Stran: 9

Delničarji Agencija za trg vrednostnih papirjev preverja obveščanje 

Velenje - Agencija za trg vrednostnih papirjev je po naših informacijah uvedla postopek proti Gorenju. Preverja, alije družba ustrezno ravnala z notranjimi informacijami in delničarje obveščala enakomerno ter skladno z zakonodajo. Nekateri menijo, da ni bilo tako. 

Po našem razkritju informacije, da se je Gorenje s Panasonicom dogovorilo o podrobnostih za prenehanje poslovnega sodelovanja, je delnica Gorenja izgubila več kot tri odstotke. Trend njenega gibanja je nasproten gibanju borznega indeksa SBITOP, ki raste. 

Dejstvo, da družbi ne bosta več sodelovali, je seveda cenovno občutljiva informacija, s katero večina od več kot 13.000 delničarjev Gorenja pred našo objavo ni bila seznanjena. Zato so se že pojavile ocene, da bi morala uprava Gorenja pravočasno ustaviti trgovanje in o tem obvestiti delničarje prek Ljubljanske borze. A tega ni storila. Zato je po naših informacijah spet pod drobnogledom Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). 

ATVP zaznal sum kršitev 

Mali delničarji: Gorenje je v slabi finančni kondiciji

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič, Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. sep.. 2017 Stran: 10

Pismo lastnikom Društvo delničarjev GRVGje opozorilo, da velenjska družba prepočasi dosega zastavljene cilje - Kad z Gorenjem zadovoljen

Ljubljana - Delničarji Gorenja so ta mesec prejeli pismo Društva delničarjev GRVG, v katerem ta opozarja, da velenjska družba ne dosega zastavljenih finančnih ciljev in da porablja več kapitala, kakor ga ustvari. Skrbi jih, da lahko brez sprememb Gorenje doleti usoda Cimosa ali Mercatorja.


Omenjeno društvo, ki ga vodi Matej Tomažin, delničarjem piše, da Gorenje kljub strateškemu načrtu ne zmanjšuje finančnega dolga, ampak se je ta od junija lani še povečal, in ne dosega pozitivnega denarnega toka, saj da je v prvem polletju doseglo 65,5 milijona evrov negativnega denarnega toka iz poslovanja in naložbenja. Poleg tega se družba po njihovih navedbah ne dezinvestira dovolj, saj denimo še vedno ni prodala Kemisa in Gorenja surovin.

Brez rezerve za krizne čase

Tomažin pravi, da podpirajo sprejeti strateški načrt Gorenja, ki predvideva finančno bolj »fit« družbo, vendar podjetje to prepočasi uresničuje. »V izjemno pozitivnem makroekonomskem okolju se ne ustvarja blazina, ki bi se lahko uporabila za krizne čase. Če bo jutri kriza, bo Gorenje v zelo kočljivem položaju. Lahko se mu zgodi zgodba Cimosa in Mercatorja,« poudarja Tomažin. Dodaja, da je dinamika izgubljanja denarja še vedno prisotna, zato poskušajo delničarje na to opozoriti. Tomažina je zelo presenetilo, da na julijski skupščini razen njihovega društva noben lastnik upravi, ki jo vodi Franjo Bobinac, in nadzornemu svetu, ki mu predseduje Marko Voljč, ni postavil vprašanja o poslovanju. S pismom društva so jih hoteli spodbuditi k razmisleku. Društvo je sicer na skupščini imelo pooblastila približno 70 delničarjev Gorenja.

Rast dobička, a tudi dolga

In kaj kažejo polletni rezultati velenjske družbe? Skupina je prodajne prihodke so povečala za sedem odstotkov na 624 milijonov, čisti dobiček pa več kot podvojila na 4,4 milijona evrov. V primerjavi z lanskim polletjem so za 12 odstotkov povečali tudi EBITDA, a hkrati je družba primerljivo povečala tako skupne finančne obveznosti kot čiste finančne obveznosti.

V polletnem poročilu so pojasnili, da so za dober milijon znižali obrestne stroške in izboljšali strukturo dolga v korist dolgoročnih virov. Vendar se razmerje med čistimi finančnimi obveznostmi in EBITDA od polletja lani ni izboljšalo, ampak je ostalo na razmeroma visoki ravni - 4,7. V skladu s strategijo družbe bi moralo to razmerje leta 2020 znašati največ 2,5.

Delnica daleč za indeksom

Se Panasonic poslavlja od Gorenja?

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos, Luka Jakše Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 26. avg.. 2017 Stran: 9

Spremembe v lastniški strukturi Preverili smo informacije o tem, da se pripravlja povečanje deleža države v velenjski družbi

Ljubljana - Čeprav je Slovenija z velikim lastniškim deležem države v gospodarstvu dolgo časa nosila mesto prvaka in čeprav se je država v preteklosti izkazala kot slaba gospodarica, obstaja možnost, da se bo njen delež povečal tudi v Gorenju.


Skupina Gorenje je včeraj objavila rezultate poslovanja v prvem polletju letos. Ustvarila je skoraj 624 milijona evrov prihodkov odprodaje, to je dobrih sedem odstotkov vec kot v prvem polletju lani. Skupina je tako v primerjavi z istim obdobjem lani več kot podvojila polletni čisti dobiček, ki znaša le 4,4 milijona evrov. »Rast prihodkov je dober signal, dobičkonosnost podjetja, gledano na ravni dobička iz poslovanja brez prilagoditev, pa nekoliko slabši,« komentira borzni analitik Ilirike Anže Habjan. Dodajmo še primerjavo s Krko, ob 655 milijonih evrov prihodkov je imela ob polletju več kot 90 milijonov evrov čistega dobička.

»Poslovanje Gorenja se izboljšuje, zagotovo pa bi bilo lahko še boljše,« komentira Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije. Po njegovem je zdaj eno od relevantnih vprašanj, ali bo Panasonic, ki je po skrbnem pregledu pred meseci ostal le portfeljski vlagatelj, to svojo naložbo obdržal. Ameriška International Fmancial Corporation (IFC), ki je del skupine Svetovne banke, pa je že pred leti napovedala, da se bo v določenem času iz Gorenja umaknila. »Na prepihu je teoretično torej okoli 23 odstotkov Gorenja. Zagotovo bi bila želja, da bi ta delež kupil kakšen strateški vlagatelj. Obstaja pa tudi možnost, da bo del kupila tudi država, vsega pa ne, ker bi morala objaviti prevzemno ponudbo,« dodaja Stankovič.

In prav to se preverja

Po deset centov delničarjem Gorenja

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Brane Piano Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 9

Skupščina Za novega člana NS predlagajo malega delničarja Kardova 

Velenje - Za 24,4 milijona delnic Gorenja z oznako GRVG bo Gorenje avgusta delničarjem izplačalo 10 centov dividende oziroma skupaj 2,4 milijona evrov. O predlogu predsednika nadzornega sveta Marka Voljča in predsednika uprave Franja Bobinca mora odločati še skupščina, ki bo 14. julija. 


Po odstopu Toshibumija Tanimota iz nadzornega sveta Voljč skupščini za novega člana predlaga Karla Kardova. 

Mali delničarji Gorenja so že lani predlagali, da bi v dvanajstčlanskem (štirje člani so predstavniki zaposlenih) nadzornem svetu (NS) po odstopu Keitha Charlesa Milesa dobili člana iz svojih vrst, a je skupščina namesto Kardova imenovala Miho Košaka. Strojnik, finančnik in ekonomist Karlo Kardov prihaja iz Hrvaške, zdaj pa je član nadzornih svetov Elektroprivrede HZ HB v BiH in Infosistema na Hrvaškem. 

Gorenje je lani za leto 2015 izgubo v višini štirih milijonov evrov zaradi izpadov trgov in tečajnih razlik pokrilo iz kapitala: iz prenesenega čistega dobička prejšnjih let 2,8 milijona evrov, iz dela kapitalskih rezerv iz naslova splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala pa 1,2 milijona evrov. Lani je bilo bolje. Čisti poslovni izid skupine je lani znašal 3,7 milijona evrov, bilančni dobiček pa toliko, kolikor znaša predlog za izplačilo dividend, torej 2,4 milijona evrov. 

Debeljak ponovno v upravo Gorenja

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 22. apr.. 2017 Stran: 6

Žiga Debeljak se s 1. majem vrača v upravo Gorenja, kjer bo nasledil prvega finančnika Petra Groznika 

Nadzorni svet Gorenja, ki ga vodi Marko Voljč, je včeraj za novega člana uprave Gorenja za korporativne finance, ekologijo, trgovino in industrijske storitve imenoval Žigo Debeljaka. Debeljak, ki se bo upravi Gorenja pridružil s i. majem, mandat pa so mu nadzorniki zaupali do 19. julija 2018, je bil med letoma 2003 in 2005 že član uprave Gorenja za finance in ekonomiko. Nato je od leta 2006 do 2012 po razrešitvi Zorana Jankoviča vodil upravo Mercatorja. Potem ko je zaradi nasprotovanja prodaji Mercatorja Agrokorju marca 2012 odstopila celotna tedanja uprava Mercatorja, se je Debeljak vrnil v Gorenje. Opravljal je naloge pomočnika predsednika uprave za mednarodni razvoj, direktorja Gorenjevih holdinških družb v Avstriji in na Nizozemskem ter glavnega digitalnega direktorja. Na mestu člana uprave bo še naprej koordiniral aktivnosti digitalne transformacije Skupine Gorenje kot njen glavni digitalni direktor, so sporočili iz Gorenja po seji nadzornega sveta. Debeljak pa ni bil dosegljiv za izjave oziroma komentar imenovanja. 

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.