Finetol

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 04. 2012 Stran: 9

Matej Lahovnik prvi Mercatorjev nadzornik Zdenko Podlesnik kljub nekaterim drugačnim pričakovanjem ne odstopa kot nadzornik Mercatorja. Kadrovska komisija nadzornega sveta že pričela postopek imenovanja nove Mercatorjeve uprave

Pred kratkim imenovani novi nadzorni svet Mercatorja se je včeraj sestal na konstitutivni seji. Po napovedih je predsednik nadzornega sveta postal ekonomist dr. Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister v Ropovi in Pahorjevi vladi, Lahovnikov namestnik pa Rok Rozman, sicer prokurist Unicredit banke Slovenija. V nadzornem svetu Mercatorja kapital po novem zastopajo še Marjeta Zevnik (Pivovarna Laško), Zdenko Podlesnik (družbe NFD) in Boris Galič (Allianz Zagreb). Svet delavcev pa je na petkovi seji od nekdanjih šestih članov iz nadzornega sveta odpoklical Jožeta Cvetka, Janeza Strnišo in Ivico Župetiča, v nadzornem svetu pa ostajajo Mateja Sirec, Ivan Valand in Sandi Leban.

Podlesnik ni več šef nadzornikov Finetola

Nadzorni svet Mercatorja trenutno šteje le osem članov (v preteklosti tudi dvanajst), saj je nedavno po nekaj dneh od imenovanja kot nadzornica že odstopila Miljam Hočevar, sicer članica uprave Pivovarne Laško za finančno področje. Nekateri so včeraj pričakovali tudi odstop Zdenka Podlesnika, ki je bil do lanskega avgusta predsednik nadzornega sveta družbe Finetol, ki naj bi ji zdaj grozil stečaj, Mercatorju pa, da v skladu z zakonodajo ne bi smel sodelovati na javnih razpisih in bi lahko izgubil veliko prihodkov. Novoizvoljeni predsednik Mercatorjevega nadzornega sveta Matej Lahovnik je po včerajšnji seji povedal, da je vsak član nadzornega sveta Mercatorja zbrane seznanil z vsemi relevantnimi informacijami, hkrati so tudi vsi zagotovili, da ne bodo delovali v škodo družbe, ki jo nadzirajo.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2012 Stran: 22

Ljubljana - Nedavno imenovanje direktorja CBH Zdenka Podlesnika v nadzorni svet Mercatorja bi lahko največjemu slovenskemu trgovcu povzročilo nemalo težav.

Če bo namreč ustavno sodišče prižgalo zeleno luč noveli zakona o javnem naročanju, o kateri je odločalo včeraj, bi lahko Mercator prav zaradi dejstva, da v njegovem nadzornem svetu sedi tudi Podlesnik, v skrajnem primeru ostal brez možnosti za pridobivanje poslov prek javnih naročil. Po podatkih Supervizorja je Mercator v zadnjih devetih letih z državo in lokalnimi skupnostmi ustvaril skoraj 171 milijonov evrov prihodkov, od tega največ (10 milijonov evrov) z ministrstvom za obrambo.

Finetol v (ne)milosti bank

Mercator bi iz poslov z javnim denarjem izpadel v primeru, če bo družba Finetol, katere nadzorni svet po podatkih iz sodnega registra vodi Podlesnik, v prihodnjih mesecih tudi uradno razglasila insolventnost. Po omenjenem zakonu mora namreč naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, katerega nadzornik je bil v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb lastnik, direktor ali nadzornik podjetja, kije padlo v stečaj ali prisilno poravnavo. Povedano preprosteje, če bi se Mercator prijavil na razpis države oziroma agencije za javne naročanje, bi ga ta že vnaprej izločila iz postopka, če bi v nadzornem svetu Mercatorja sedel Podlesnik, Finetol pa pred tem tudi uradno razglasil insolventnost.

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 03. 2012 Stran: 10

Višje sodišče Globe za Maksimo, Finetol, Maksimo Invest, Daimond, Fidino in NFD

Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi proti šestim pravnim osebam in njihovim odgovornim potrdilo odločitev okrajnigci Sodišča, čiž je šlo za prekršek določil zakona o prevzemih. Prekršek je storilo šest pravnih oseb, ki so v postopku prevzemanja Istrabenza sklenile tako imenovani sporazum o finančnem inženiringu.

Odločbo o prekršku je že leta 2009 izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev in z njo odločila, da morajo pravne osebe plačati skupaj 1,18 milijona evrov glob, odgovorne osebe pa skupaj 25.000 evrov glob. Sporazum o finančnem inženiringu so leta 2008 podpisale: Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond, Fidina in NFD Holding. Dogovorile so se, kako bo pet družb prevzemalo Istrabenz in kako bo pozneje vse svežnje delnic (v skupnem deležu malo manj kot četrtino Istrabenza) skupaj odkupila Maksima Holding, ki jo je posredno obvladoval Igor Bavčar. Edina pritožba, ki jo je upoštevalo višje sodišče, je bila, da med odgovornimi osebami ne bi smel biti Miro Golubič, ki ga je pri vodenju Maksime Holdinga že pred tem nadomestil Nastja Sušinski. Odločbo ATVP, da so vsi preostali kršili zakon o prevzemih, je najprej potrdilo ljubljansko okrajno, zdaj pa še višje sodišče. Sporazuma o finančnem inženiringu Maksima Holding ni izpeljal, saj se je konec leta 2008 začel sesuvati špekulantski model prevzema Istrabenza, ki je slovenskemu gospodarstvu in bankam zapustil uničujoč delež dolgov.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Predsednik uprave Finetola Janko Kastelic je včeraj posredno potrdil naše poročanje, da bo brez dogovora z bankami o odpisu ali pretvorbi dela posojil v kapital Finetol končal v insolvenčnih postopkih. »Z bankami upnicami se še vedno dogovarjamo o prestrukturiranju dolgov družbe, vendar dokončnega dogovora še ni. Do zaključka dogovorov mora priti v najkrajšem času, še preden bomo dokončno sestavili računovodske izkaze za preteklo leto,« je za Dnevnik povedal Kastelic in tako nakazal, da bo Finetol brez uspešnega dogovora leto 2010 zaključil z negativnim kapitalom.

Naših informacij, da so bankam ponudili možnost prostovoljne poravnave, Kastelic ni želel komentirati, saj naj bi bila vsebina načrta finančnega prestrukturiranja za zdaj še poslovna skrivnost. Skop s pojasnili je bil tudi vodja financ v družbi Maksima Invest Matija Kolar, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Finetola. »Družba Maksima Invest je že dlje časa v postopku prestrukturiranja svojih dolgov do večjih upnikov. Dokler pogajanja niso zaključena s podpisom dogovora oziroma pogodbe, pa ne moremo v zvezi s tem ničesar komentirati,« je bil kratek Kolar.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 02. 2012  Stran: 10

Manevri v Finetolu - Društvo malih delničarjev Slovenije (MDS) protestira zaradi prikrivanja informacij in nepravično določene odškodnine za umik z borze

Ljubljana - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, je včeraj opozorilo na domnevne nepravilnosti oziroma krivice, ki se malim delničarjem godijo v Finetolu. Kaže, da se uresničuje črni scenarij, po katerem jim od naložbe v to družbo ne bo ostalo prav nič.

Finetol je finančni holding, ki je nastal po razdelitvi Etola leta 2006. Njegova največja lastnika sta NFD Holding in Fidina, med večjimi so še druge družbe in posamezniki iz vplivnega kroga kranjske Save in Staneta Valanta. Skoraj desetina lastništva pa je v rokah malih in manjšinskih delničarjev. Kot vse slovenske holdinge je tudi Finetol močno prizadela finančna kriza, vrednost njegovih finančnih naložb pa je začela zaostajati za vrednostjo za kupčevanje najetih posojil. Zato sta uprava Finetola pod vodstvom Janka Kastelica in nadzorni svet te družbe delničarjem že na lanski skupščini predlagala umik delnic FINR z borze s ciljem, »da bi skoncentrirali lastništvo in povečali ekonomičnost poslovanja«. Na sliki levo Rajko Stanković - predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS). (foto Delo Toni Lombar)

Mali delničarji, organizirani v MDS, so to že tedaj zaznali kot zanje škodljiv manever in so na skupščini nasprotovali umiku delnic z borze. Uprava jim je namreč ponudila odpravnino v višini knjigovodske vrednosti delnice ob koncu leta 2011, povečano za četrtino. Z upoštevanjem dejstva, da je knjigovodska cena delnice že pred tem strmo padala, borzni tečaj pa je bil v času skupščine le še dober evro za delnico, v tako določeno odškodnino niso hoteii privoliti - domnevali so, da utegne biti potem takem odpravnina nič. Zahtevali so, naj se za osnovo vzame knjigovodska vrednost na zadnji dan leta 2010, ko je delnica veljala še 26,84 evra. Na skupščini so bili preglasovani, zmagal je predlog uprave, mali delničarji pa so napovedali izpodbijanje sklepov oziroma uveljavljanje ničnosti sklepa o umiku delnic z borze.

Celjsko sodišče kljub urgencam vse do danes še ni odločilo o primerni denarni odpravnini zaradi umika delnic.