Finetol

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 05. 2012 Stran: 10

ATVP Agencija državi odvzela glasovalne pravice

Ljubljana - V boj za nadzorniška mesta v Savi, v katerem sta na nasprotnih bregovih država in družbe iz skupine NFD, je včeraj posegla še ATVP; tako rekoč v zadnjem trenutku je državnim podjetjem prepovedala glasovanje na četrtkovi skupščini, na kateri bodo odločali o novih nadzornikih Save.

Brez glasovalnih pravic so ostali Aerodrom Ljubljana, Kad in Sod ter Republika Slovenija. Vsi trije skupaj obvladujejo najmanj tretjino Save, zato lahko ukrepanje agencije pomembno spremeni lastniška razmerja moči na skupščini, ki je volilna in na kateri bodo odločali o novih nadzornikih. Po sedanjem predlogu bi Savo tudi v prihodnje nadzirali predstavniki zadolžene skupine NFD (v sestavi Miran Kalčič, predsednik uprave Finetola v stečaju Janko Kastelic, nekdanji direktor holdinga NFD Stane Valant in nekdanji član Zavarovalnice Triglav Jože Obersnel), čemur pa niso naklonjeni vsi delničarji.

Imenovanju nadzornikov iz prejšnjega mandata precej nasprotujejo predvsem v društvu MDS. »Aktualni NS ni preprečil oškodovanja Save pod nekdanjo upravo Janeza Bohoriča, hkrati kar dva od predlaganih kandidatov v NS sedita že dvanajst let. To sta Miran Kalčič in Janko Kastelic, ki mu ni uspelo preprečiti stečaja Finetola,« je poudaril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. Vse pa kaže, da je Kastelicu uspelo zavleči imenovanje stečajnega upravitelja za Finetol. Na celjskem okrožnem sodišču so včeraj potrdili, da uprava Finetola ni predložila popolnega predloga za stečaj, zato sodišče še ni imenovalo stečajnega upravitelja. To pomeni, da bo na skupščini Save lahko glasovala tudi uprava Finetola, ki je sicer že pred časom vložila predlog za stečaj.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 05. 2012 Stran: 10

Sava želi več moči v holdingu NFD. Boj za nadzor. Na skupščini želi doseči imenovanje še enega nadzornika iz Save

Njegovo imenovanje bi Savi omogočilo tudi večji nadzor nad upravljanjem holdinga, je včeraj poudaril Rajko Stankovič iz društva MDS. »Najnovejši predlog Save lahko razumemo na dva načina; prvič, da se Sava pripravlja na odgovornejšo vlogo v holdingu NFD, ki je tudi pomemben lastnik turistične divizije na Obali, Hotelov Bernardin. In drugič, da vodstvo Save želi operativen in odločujoč vpliv v NS holdinga tudi po morebitnem stečaju Maksime Investa, ki je druga največja lastnica holdinga NFD,« je ugibal Stankovič.

Pri tem je spomnil, da še vedno ni znana usoda Maksime Investa, njena usoda pa je povsem v rokah bank. Že od konca aprila je v stečaju tretji največji lastnik holdinga NFD, celjski Finetol. »Prav mogoče je, da bodo stečajni upravitelji Finetola in morda tudi Maksime Investa na skupščini zahtevali odpoklic nadzornikov, ki so bili doslej 'prijazni' do skupine NFD in bodo v imenovanje predlagali svoje kandidate,« je dejal Stankovič.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2012 Stran: 9

Premešane karte Stečaj Finetola bi lahko spremenil razmerje moči v nadzornem svetu Mercatorja in kranjske Save

Ljubljana - V društvu Mali delničarji Slovenije zahtevajo odstop Zdenka Podlesnika iz NS Mercatorja, saj menijo, da bi lahko ogrozil Mercatorjeve posle z državo.

Direktor celjske CBH Zdenko Podlesnik, ki je na burni marčni skupščini Mercatorja postal nadzornik najboljšega soseda, je bil do 1. avgusta lani tudi prvi nadzornik celjskega Finetola. Vendar je ta od ponedeljka v stečaju, kar bi lahko najboljšemu sosedu povzročilo nemalo težav. Zakon o javnih naročilih namreč določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti tistega ponudnika, katerega nadzornik je bil v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb lastnik, direktor ali nadzornik podjetja, ki je končalo v stečaju ali prisilni poravnavi.

Po podatkih Supervizorja je Mercator v zadnjih devetih letih z državo in lokalnimi skupnostmi ustvaril povprečno 17 milijonov evrov prometa na leto, kar pa bi se lahko spremenilo, saj lahko Podlesnikovo imenovanje Mercatorju za dve leti onemogoči dostop do javnih naročil. V društvu MDS zato pozivajo k takojšnjemu odstopu Podlesnika iz NS. To je pravzaprav že drugi poziv, saj je predsednik MDS Rajko Stankovič direktorja celjske CBH pozval k odstopu že na Mercatorjevi skupščini.

Bo Finetol odplavil javna naročila iz Save?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 04. 2012 Stran: 9

Reševanje finančnih zagat V prihodnjih dneh naj bi bila znana usoda celjskega Finetola - Bodo banke privolile v prostovoljno poravnavo Maksime Investa?

LJUBLJANA - V prihodnjih dneh bo predvidoma znano, kdo je kupec štirih odstotkov holdinga NFD, ki jih je domnevno Banka Koper v ponedeljek zaplenila celjskemu Finetolu in jih na borzi prodala za zdaj še neznanemu investitorju.

Informacijo, da je Banka Koper zaplenila Finetolu skoraj štiri odstotke holdinga NFD, je v sredo objavil časnik Dnevnik, v celjskem Finetolu in v Banki Koper pa je niso zanikali. »Politika banke je, da se v primeru nevračila posojil poplača z zastavljenim premoženjem,« so na naše vprašanje načelno pojasnili v Banki Koper. Bolj konkreten je bil predsednik NS Finetola Matija Kolar: »Sodeč po številu delnic holdinga NFD, ki so zamenjale lastnika, je res bil zaseg ene izmed bank upnic. Več bo nedvomno znano jutri ob vpogledu v delniško knjigo NFD Holding,« je pojasnil.

Matija Kolar je tudi finančni direktor Maksime Investa, ki je v začetku marca razglasila insolventnost in se v tandemu s celjskim Finetolom z bankami upnicami že nekaj časa pogaja o prostovoljni poravnavi. Po nekaterih informacijah so menda banke pogajanja že prekinile, to pa je Kolar včeraj zanikal, saj da pogajanja še niso dokončno propadla. »Delamo vse, kar je v naši moči, da predlagana prostovoljna poravnava uspe. Družba v tem trenutku nima druge alternative za dolgoročni obstoj,« je včeraj pojasnil Kolar.

Izguba. V četrtek bodo nadzorniki kranjske Save potrjevali letno poročilo za leto 2011. Po nekaterih neuradnih informacijah bo izguba znova zelo velika (leta 2010 je dosegla 100 milijonov evrov), glavni razlog zanjo pa naj bi bila slabitev deleža v Abanki, v kateri je Sava skoraj četrtinska lastnica.

Medij: Finance Avtorji: Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 04. 2012

Družba Finetol ima blokirane vse račune, je razvidno iz baze AJPES . Po neuradnih in nepreverjenih podatkih je Finetol v petek na borzi prodajal 1,3 milijona lotov delnic NFD Holdinga , prodanih je bilo 100 tisoč lotov (13 tisoč evrov izkupička). Minuli teden se je spremenila lastniška sestava Finetola (lastniki so NFD Holding, Fidina , Sava ), po poročanju Dnevnika je nizozemska družba Eliterp , ki je bila v lasti menedžerjev Etola , prodala 2,5-odstotni delež v Finetolu. Kupec pa je družba Roko Baroko . Kot smo poročali večkrat, se Finetol pogaja z bankami in zamuja z razglasitvijo plačilne nesposobnosti.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 04. 2012 Stran: 9

Matej Lahovnik prvi Mercatorjev nadzornik Zdenko Podlesnik kljub nekaterim drugačnim pričakovanjem ne odstopa kot nadzornik Mercatorja. Kadrovska komisija nadzornega sveta že pričela postopek imenovanja nove Mercatorjeve uprave

Pred kratkim imenovani novi nadzorni svet Mercatorja se je včeraj sestal na konstitutivni seji. Po napovedih je predsednik nadzornega sveta postal ekonomist dr. Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister v Ropovi in Pahorjevi vladi, Lahovnikov namestnik pa Rok Rozman, sicer prokurist Unicredit banke Slovenija. V nadzornem svetu Mercatorja kapital po novem zastopajo še Marjeta Zevnik (Pivovarna Laško), Zdenko Podlesnik (družbe NFD) in Boris Galič (Allianz Zagreb). Svet delavcev pa je na petkovi seji od nekdanjih šestih članov iz nadzornega sveta odpoklical Jožeta Cvetka, Janeza Strnišo in Ivico Župetiča, v nadzornem svetu pa ostajajo Mateja Sirec, Ivan Valand in Sandi Leban.

Podlesnik ni več šef nadzornikov Finetola

Nadzorni svet Mercatorja trenutno šteje le osem članov (v preteklosti tudi dvanajst), saj je nedavno po nekaj dneh od imenovanja kot nadzornica že odstopila Miljam Hočevar, sicer članica uprave Pivovarne Laško za finančno področje. Nekateri so včeraj pričakovali tudi odstop Zdenka Podlesnika, ki je bil do lanskega avgusta predsednik nadzornega sveta družbe Finetol, ki naj bi ji zdaj grozil stečaj, Mercatorju pa, da v skladu z zakonodajo ne bi smel sodelovati na javnih razpisih in bi lahko izgubil veliko prihodkov. Novoizvoljeni predsednik Mercatorjevega nadzornega sveta Matej Lahovnik je po včerajšnji seji povedal, da je vsak član nadzornega sveta Mercatorja zbrane seznanil z vsemi relevantnimi informacijami, hkrati so tudi vsi zagotovili, da ne bodo delovali v škodo družbe, ki jo nadzirajo.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2012 Stran: 22

Ljubljana - Nedavno imenovanje direktorja CBH Zdenka Podlesnika v nadzorni svet Mercatorja bi lahko največjemu slovenskemu trgovcu povzročilo nemalo težav.

Če bo namreč ustavno sodišče prižgalo zeleno luč noveli zakona o javnem naročanju, o kateri je odločalo včeraj, bi lahko Mercator prav zaradi dejstva, da v njegovem nadzornem svetu sedi tudi Podlesnik, v skrajnem primeru ostal brez možnosti za pridobivanje poslov prek javnih naročil. Po podatkih Supervizorja je Mercator v zadnjih devetih letih z državo in lokalnimi skupnostmi ustvaril skoraj 171 milijonov evrov prihodkov, od tega največ (10 milijonov evrov) z ministrstvom za obrambo.

Finetol v (ne)milosti bank

Mercator bi iz poslov z javnim denarjem izpadel v primeru, če bo družba Finetol, katere nadzorni svet po podatkih iz sodnega registra vodi Podlesnik, v prihodnjih mesecih tudi uradno razglasila insolventnost. Po omenjenem zakonu mora namreč naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, katerega nadzornik je bil v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb lastnik, direktor ali nadzornik podjetja, kije padlo v stečaj ali prisilno poravnavo. Povedano preprosteje, če bi se Mercator prijavil na razpis države oziroma agencije za javne naročanje, bi ga ta že vnaprej izločila iz postopka, če bi v nadzornem svetu Mercatorja sedel Podlesnik, Finetol pa pred tem tudi uradno razglasil insolventnost.

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 03. 2012 Stran: 10

Višje sodišče Globe za Maksimo, Finetol, Maksimo Invest, Daimond, Fidino in NFD

Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi proti šestim pravnim osebam in njihovim odgovornim potrdilo odločitev okrajnigci Sodišča, čiž je šlo za prekršek določil zakona o prevzemih. Prekršek je storilo šest pravnih oseb, ki so v postopku prevzemanja Istrabenza sklenile tako imenovani sporazum o finančnem inženiringu.

Odločbo o prekršku je že leta 2009 izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev in z njo odločila, da morajo pravne osebe plačati skupaj 1,18 milijona evrov glob, odgovorne osebe pa skupaj 25.000 evrov glob. Sporazum o finančnem inženiringu so leta 2008 podpisale: Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond, Fidina in NFD Holding. Dogovorile so se, kako bo pet družb prevzemalo Istrabenz in kako bo pozneje vse svežnje delnic (v skupnem deležu malo manj kot četrtino Istrabenza) skupaj odkupila Maksima Holding, ki jo je posredno obvladoval Igor Bavčar. Edina pritožba, ki jo je upoštevalo višje sodišče, je bila, da med odgovornimi osebami ne bi smel biti Miro Golubič, ki ga je pri vodenju Maksime Holdinga že pred tem nadomestil Nastja Sušinski. Odločbo ATVP, da so vsi preostali kršili zakon o prevzemih, je najprej potrdilo ljubljansko okrajno, zdaj pa še višje sodišče. Sporazuma o finančnem inženiringu Maksima Holding ni izpeljal, saj se je konec leta 2008 začel sesuvati špekulantski model prevzema Istrabenza, ki je slovenskemu gospodarstvu in bankam zapustil uničujoč delež dolgov.