Etol
ETOL
NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov
Medij: Novi glas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 04. 2011 Stran: 13
Težko reševanje mariborskega finančnega poloma
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v petek, 1. aprila, po pisanju časnika Dnevnik kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Šlo naj bi za 23, 7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
NKBM Zvonoma zasegla premoženje
Prvi zasegi premoženja propadlima Zvonoma
Strah pred izčrpavanjem MKZ
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 03. 2011 Stran: 8
Vroče na skupščini: MKZ bi reševal Zvon Dva, opozarja mali delničar Borut Frantar
Mali delničarji so pred današnjo skupščino Mladinske knjige Založbe (MKZ) na trnih. Bo MKZ izčrpan na račun večinskega lastnika Zvona Dva Holdinga? Če bo MKZ odkupoval svoje lastne delnice od Zvona, se bo to gotovo zgodilo, opozarja mali delničar Borut Frantar. Na MKZ so to že zanikali.
Danes bodo lastniki odločali o možnosti za nakup lastnih delnic MKZ, Zvon Dva Holding pa je družba iz kroga mariborske nadškofije in s to povezanih podjetij, ki so zabredla v velike finančne težave. Več o tem na spletu (http://www.finance.si/304121).
Frantar ne verjame MKZ
V Zvonu Dva Holdingu omenjenih očitkov ne komentirajo. So paže februarja na MKZ zatrdili, da bi dodatno pridobljene delnice uporabili izključno za povezovanje oziroma prevzemanj e založniške in knj igotrške dejavnosti v državah na območju nekdanje Jugoslavije. »MKZ ima že več kot leto dni okoli tri odstotke lastnih delnic, s katerimi ni storil nič,« pravi Frantar, ki razlagam MKZ o širjenju ne verjame.
Novi stari nadzorniki
Reševanje poslovnega omrežja NFD na plečih malih delničarjev Finetola
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 02. 2011 Stran: 19
Celje - Ceno reševanja poslovnega omrežja Nacionalna finančna družba bo plačalo 1700 malih delničarjev Finetola. Ti so namreč največji »poraženci« včerajšnje skupščine Finetola, na kateri je blok lastnikov okoli NFD Holdinga podprl pripojitev družbe Oddus k Finetolu. Oddus so tako rešili pred stečajem, njegove lastnike pred izgubo milijonov evrov, konzorcij za prodajo večinskega deleža Save pa pred razpadom.
S pripojitvijo Oddusa, ki je nastal z razdelitvijo družbe za upravljanje NFD, bo Finetol dobil za 25 milijonov evrov naložb in skoraj 30 milijonov evrov finančnih obveznosti. Zaradi padca cene delnice Save je Oddus samo od konca junija lani ustvaril več kot devet milijonov evrov izgube, trenutno pa ima po naših izračunih za okoli pet milijonov evrov negativnega kapitala. »Glede na opravljene cenitve menim, da Oddus ni insolventen,« je včeraj zatrdil predsednik uprave Finetola in Oddusa Franci Strajnar, a hkrati priznal, daje v zadnjih mesecih prišlo do velike spremembe pri vrednosti naložb Oddusa.
Ali Sava po ovinkih in prek Gorenjske banke rešuje NFD?
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 01. 2011 Stran: 10
Valantov holding v težavah. Bo Finetol, ki bedi nad celjskim Etolom, reševal družbo Oddus? Sklad NFD znova v odprodajo naložb, a pičel odziv kupcev
Ljubljana - Potem koje oktobra lani bolj ali manj propadel poskus, da bi investicijski sklad NFD 1 odprodal nekatere svoje naložbe, njegovo vodstvo zanje znova išče kupce. Javni razpis za prodajo deležev v 11 družbah, med katerimi je tudi manjši delež v Novi Ljubljanski banki, se je iztekel ta teden, a zanimanje zanje je bilo bolj pičlo. Javni razpis za prodajo naložb je v imenu zaprtega investicijskega sklada, ki ga upravlja, objavila družba NFD, nad katero bedijo družbe, poslovno in lastniško povezane s holdingom NFD; med njimi kranjska Sava kot najpomembnejša lastnica (23,3-odstotna) in družba Oddus (8,21-odstotna lastnica). Med lastniki sklada so tudi Zavarovalnica Triglav, Abanka in drugi.
Poleg slabega odstotka in pol Nove Ljubljanske banke je tokrat znova na prodaj delež v Banki Celje, Termah Maribor in Hotelih Bernardin. Na prodaj so tudi manjši deleži v več elektrodistribucijskih podjetjih. »Odziv je bil majhen tako kot prvič. Vse prejete ponudbe bomo skrbno proučili,« so se včeraj na vprašanje o odzivu odzvali v družbi NFD.
Kaj tiči za pripojitvijo Oddusa?
V teh dneh je družba Finetol, ki bedi nad celjskim Etolom, za 23. februar sklicala skupščino, na kateri bodo njeni delničarji odločali tudi o pripojitvi družbe Oddus. Ta je nastala na začetku leta 2009, ko se je družba za upravljanje NFD razdelila na dva dela. Največji lastnik Oddusa je s skoraj polovičnim deležem NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, ki je prek svoje družbe Vasin tudi 11-odstotni lastnik Oddusa. In zakaj Finetol prevzema družbo Oddus? Iz sklica skupščine to ni razvidno, poznavalci pa se sprašujejo, ali je v ozadju načrtovane pripojitve tudi reševanje finančnih težav družb, povezanih z NFD. Oddus je namreč tudi eden pomembnih lastnikov Fidine (v njej je skoraj 24-odstotni lastnik), ki je zadolžena za najmanj 6,7 milijona evrov. To je razvidno iz včerajšnjega izpisa iz poslovnega registra Ajpes, kjer lahko razberemo, da je Fidina svoj skoraj desetodstotni delež v Oddusu zastavila pri Gorenjski banki kot zavarovanje za posojilo v višini 6,7 milijona evrov.
»Če Finetol prevzame oziroma pripoji Oddus, prevzame tudi dolg Fidine v višini 6,7 milijona evrov, njena upnica pa je Gorenjska banka, o kateri se ve, da jo obvladuje kranjska Sava. Če se bo pripojitev zgodila, to po mojem razumevanju pomeni, da bo dolgove Fidine servisiral Finetol, Oddus pa se bo razdolžil do Gorenjske banke. Pomeni pa tudi, da Sava posredno prek Gorenjske banke pomaga skupini NFD pri servisiranju tekočih obveznosti,« je včeraj ugibal prvi mož Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković.
Finetol jamčil tudi za Fidinega lastnika Zvon Ena
Reševanje prezadolženih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9
Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav
Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?
Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.
Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.
V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.
ETOL
Stotisoče vlagateljev naj bi letos ostalo brez dividend
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19
Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.
Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.
Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.