ETI Izlake
Bavčarjeva Maksima za posebnega revizorja v Eti Izlake
Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 08. 2011 Stran: 20
Ljubljana - Če je sprva kazalo, da bo skupščina izlaške družba Eti pri odločanju o uporabi bilančnega dobička in menjavi nekaterih nadzornikov minila brez zapletov, pa sta prav za nasprotno poskrbela Maksima Holding in Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS). Namesto Marjana Kramarja sta za imenovanje v nadzorni svet predlagala vsak svojega kandidata, Nastjo Sušinskega oziroma Karola Petra Peršolja.
Družba, ki jo lastniško (posredno) obvladuje Igor Bavčar, pa si bo prizadevala za imenovanje posebnega revizorja, ki bi preveril posle družbe v zadnjih petih letih. Podjetje Pit iz Trzina bi se med drugim osredotočilo na posle družbe Eti s člani poslovodstva in nadzornega sveta ter tretjo največjo lastnico, nemško družbo Jean Muller. Pod drobnogledom bi se znašla tudi posojila hčerinskih družb in tretjim osebam.
Če Maksima Holding, ki je 12-odstotna lastnica, s posebno revizijo na skupščini ne bi uspela, bi lahko to zahtevala prek sodišča.
ETI Elektroelement, IZLAKE
Datum skupščine:
30.08.2011 - 12:00
Naslov:
v konferenčni dvorani na sedežu družbe Obrezija 5, 1411 Izlake.
Status:
arhivirana Od jamranja ni koristi
Medij: Delavska enotnost Avtorji: Matoz Mateja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 03. 2011 Stran: 10
Mateja Gerečnik, dobitnica letošnjega priznanja roža mogota
Ker je želela nekaj spremeniti, je postala sindikalistka. Ker ve, da samo stokanje ne prinese sprememb, se je aktivirala. Ker je vztrajna, tudi marsikaj doseže. Ker se zaveda, da je znanje potrebno, se izobražuje (nedavno je diplomirala!) in k temu spodbuja tudi druge. Ker delavci izlaške Eti vedo, da jim bo poskušala pomagati, je v njeni pisarni vedno živahno. Predstavljamo vam Matejo Gerečnik, letošnjo dobitnico rože mogote, priznanja ZSSS za dosežek leta za enake možnosti žensk in moških.
Mateja Gerečnik prihaja iz delavske družine. Njena mama je v Eti dočakala upokojitev kot delavka v proizvodnji, oče pa je knap. »Čutim z ljudmi, z marginalci - to so zdaj že praktično vsi delavci. Živela sem z minimalno plačo, bila sem brezposelna, delala sem prek javnih del, pri privatniku na črno,« našteje svoje izkušnje, ki so jo utrdile.
»Ljudje so navajeni na nekoga čakati, da bo kaj naredil, pa s prstom kazati, iskati krivce, sebe postavljati v vlogo žrtve. Meni to ne štima. Včasih poslušam koga, ki jamra, in ga povabim, naj mi pove, kaj vse je narobe; pa ga ni od nikoder, od sindikata pa pričakuje, da bo zrihtal, da bo bolje,« začneva pogovor z Gerečnikovo o njenem sindikalnem delu. Vzela ga je zelo zares: »Zavedam se našega poslanstva: za nič mi ni žal, kljub polenom, ki mi jih mečejo pod noge.« Ta so do neke mere razumljiva, saj so imeli zaposleni v preteklosti s sindikatom v podjetju slabe izkušnje. »Bilo je veliko nepravilnosti, še več smo jih odkrili v arhivih,« pravi Gerečnikova, ki je prišla na položaj prve sindikalistke Eti Izlake pred tremi leti, in to po 1 3-letni vladavini njenega predhodnika, ki si je kar podaljševal mandat, ne da bi ga potrdil na volitvah.
Sindikalni puč
Eti s tremi milijoni evrov dobička
Medij: Finance Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 08. 02. 2011 Stran: splet 08.08
Z začetkom letošnjega leta so v podjetju vsem zaposlenim dvignili plačo, pri čemer je dvig znašal od 4,5 odstotka pa do 12 odstotkov
Izlaška družba Eti je leto 2010 sklenila s tremi milijoni evrov dobička, kar je eden najboljših rezultatov v dosedanji zgodovini skupine Eti. V skupini ocenjujejo, da so lani ustvarili 88,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj četrtino več kot leto prej, so sporočili iz Etija.
Dobrim prodajnim rezultatom je po mnenju Etijeve uprave, ki jo vodi mag.Tomaž Berginc, botrovala predvsem nadpovprečna prodaja novih izdelkov, ki so predstavljali kar desetino skupne prodaje, in pa za Eti ugodne tržne razmere na trgih zahodne Evrope. Izrazito izboljšanje prodajnih rezultatov je bilo zaznati predvsem v matični družbi, v večini hčerinskih družb pa je bila rast prodaje sicer pozitivna, vendar relativno nižja.
V Etiju so zelo zadovoljni tudi z donosnostjo kapitala, ki je ocenjena na 8,6-odstotno. Ob tem je Eti lani dodatno zaposloval prek 150 ljudi, z začetkom letošnjega leta pa so vsem zaposlenim dvignili plačo, pri čemer je dvig znašal od 4,5 odstotka pa do 12 odstotkov.
Pridobivajo tudi evropska sredstva
Mali vlagatelji se umikajo iz slovenskih borznih družb
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 11. 2010 Stran: 23
Ljubljana - Slovenski trg kapitala se kljub občasnim rastem tečajev ne more iztrgati iz primeža negativnega trenda. Delnice slovenskih izdajateljev so v zadnjem mesecu dni v povprečju sicer pridobile okoli šest odstotkov vrednosti, vendar pa slovenski trg kapitala ostaja eden najmanj donosnih na svetu, izgube vlagateljev od začetka svetovne gospodarske krize pa še vedno dosegajo tudi 70 odstotkov in več.
Izguba zaupanja
V zadnjih tednih je opaziti, da vlagatelji skoraj vsako rast tečajev izkoristijo predvsem za izstop iz svojih naložb, kar je po mnenju poznavalcev predvsem posledica nezaupanja vlagateljev. Da so predvsem mali vlagatelji izgubili zaupanje v delnice slovenskih izdajateljev, zgovorno pričajo tudi podatki Centralne klirinško depotne družbe (KDD). V zadnjem letu dni se namreč pri niti eni izmed pomembnejših slovenskih družb število delničarjev ni povečalo, skupaj pa se je število malih delničarjev zmanjšalo za več kot 25.000. Pobeg vlagateljev je zlasti prisoten pri holdingih, ki so nastali pri preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, delničarje pa v zadnjem letu izgubljajo tudi nekatere druge vidnejše slovenske družbe.
Nekdaj pomemben direktor zdaj vozi tovornjak
Medij: Manager+ Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 18
Kaj počno tisti, ki smo jih nekdaj uvrščali med elito slovenske gospodarsko-politične scene? Med drugim vozijo tovornjak ali pripravljajo sendviče
Kaj se dogaja s tistimi, ki smo jih nekdaj šteli za elito slovenske gospodarsko-politične scene? Drži reklo: Enkrat pri koritu, vedno pri koritu? Za nekatere zagotovo, spet drugi so se morali znajti po svoje. Nauk zgodb: nič ni narobe, če nisi več pomemben. Pomembneje je, da (končno?) pošteno delaš.
V managerski ceh je javnost zadnja leta skokovito izgubljala vero. Številne ovadbe, ki čakajo na razplet na sodiščih, izigravanje zakonov, stečaji družb, katerih managerji se niso znašli v krizi in konkurenci ...
Kaj po zamenjavah, odstopih in odstopljenjih delajo naši v zadnjih letih najrazvpitejši direktorji? Se znajo napajati le iz državnih jasli ali je v njih kaj podjetniške žilice in lahko preživij o brez starih zvez? Je (neprostovoljna) menjava službe priložnost, kot je nedavno dejal prvi mož propadle borzne družbe Poteza Branko Drobnak - zdaj se bo menda začel učiti kitare in fotografiranja -, da se človek loti hobijev, ki jih je leta prej zanemarjal? Poklicali smo najbolj razvpita imena.
Marjan Kramar je naredil izpit za tovornjak
Kaj lahko pbčne nekoč najmočnejši slovenski bančnik, ko se ga odreče politika? Za Marjana Kramarja, dolgoletnega prvega moža NLB, so njegovi nekdanji sopotniki brez dlake na jeziku povedali, da je praktično nezaposljiv. Vsaj v Sloveniji. Kramarje sicer ostal prvi nadzornik družbe Eti iz njegovih rodnih Izlak, kjer je njegova žena Eleonora, sicer izvršna direktorica prodaje družbe za zahodno Evropo in zunajevropske države, tudi posrednalastnica družbe. Mali delničarji so 'Kramarjevemu nadzornemu svetu' na nedavni skupščini očitali, da se dobiček Etija - lani je družba, ki jo vodi Tomaž Berginc, sicer poslovala z 1,7 milijona evrov izgube - že leta preliva v managersko družbo Finema (Kramarjeva je po poročanju medijev ena večjih družbenic), in ga želeli zamenjati. Ni jim uspelo.
Eti Elektroelement Izlake zaradi poplav ob pol milijona evrov prihodkov
Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 09. 2010 Stran: Dnevnik.si 17.39
Izlake - Družba Eti Elektroelement iz Izlak bo zaradi posledic vdora vode ob močnem deževju ta konec tedna utrpela izpad prihodkov v višini okrog pol milijona evrov, je za STA ocenil predsednik uprave družbe Tomaž Berginc.
Voda je v petek vdrla v spodnjo etažo Etijeve glavne montažne hale, zato so že v petek zgodaj popoldne ustavili proizvodnjo. Ker je grozilo, da bo voda vdrla tudi v transformatorsko postajo, so začeli elektriko selektivno izklapljati tudi ostalim objektom.
Zaradi tega je Etiju izpadla celotna petkova popoldanska izmena, nato pa še nočna in današnja dopoldanska izmena. V nedeljo pa proizvodnja tudi sicer ni bila načrtovana. Razmere so se že v petek pozno zvečer nekoliko izboljšale, danes pa zaenkrat ni poslabšanja. Prostore že čistijo in če se bodo razmere umirile, bodo v ponedeljek proizvodnjo znova zagnali.
Materialne škode zaenkrat še ne morejo oceniti, izpad prihodka zaradi prekinjene proizvodnje pa Berginc trenutno ocenjuje na okrog 500.000 evrov. Nekaj škode naj jim bi pokrila zavarovalnica, zavarovalniški agent je že bil na ogledu.
Eti Elektroelement Izlake - Brez nenadzorovane prodaje delnic
Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 18. 09. 2010 Stran: 10
Eti in mali delničarji Odpraviti vinkulacijo v krizi bi pomenilo dopustiti nenadzorovan nakup Etijevih delnic špekulantom Gaber Brezovar odstopil od izpodbojne tožbe na sklep o odkupu v sklad lastnih delnic, toži le Mumelj
Zagorje - »Naš interes je vsekakor umik tožbe. To je kratkoročni cilj, srednjeročni pa je konsolidacija lastniške strukture, v kateri bi v prihodnje rad videl 'lastnike' iz posla, strateško zainteresirane lastnike, ki ne bodo podlegali letnim nihanjem in v kriznih časih izgubljali živcev. Tožba trenutno ne koristi nikomur, niti malim delničarjem. Prej kot v letu in pol sodišče ne bo odločilo o njej. Medtem je trgovanje s skladom lastnih delnic blokirano, kar pomeni, da čas v našem primeru ne dela za nikogar.« Tako se je prvi mož izlaškega Etija Tomaž Berginc včeraj za Delo odzval na izpodbojno tožbo, ki jo je na sklep julijske skupščine delničarjev o odkupu lastnih delnic vložil mali delničar z manj kot odstotkom delnic Bogomir Mumelj.
Tedaj so nasprotni predlog na sklep o odkupu v sklad lastnih delnic po najnižji ceni 25 in najvišji 60 evrov za delnico napovedovali štirje mali delničarji, ki skupaj premorejo dvajsetino osnovnega kapitala družbe: poleg Mumija še Gabrijel Brezovar, Branko Medija in Nataša Lipovšek. Po njihovem mnenju bi se morala najnižja cena ustaviti pri 42 evrih za delnico.
Tožbo, ki jo je napovedal predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovič, sta vložila le dva od njih pa še od teh je eden pred časom od nje odstopil. To je bil Gabrijel Brezovar, znani zagorski dobrotnik, katerega delež znaša okoli štirih odstotkov.
Gorenje prek kompenzacije lastnik Etija
Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 09. 2010 Stran: 9
Lastniške spremembe v zagorski družbi
Velenjska družba je postala lastnica petih odstotkov Merkurjevih delnic v zagorskem Etiju Za eno delnico odšteli 57,07 evra - Polletna prodaja Etija četrtino večja od lanske
Zagorje - Vlaganja v razvoj, delež prodaje novih izdelkov v skupni prodaji, kije nad načrtovanim, in pozitivni učinki ukrepov, izpeljani lani - vse to je pripomoglo, da je izlaški ETI po ocenah predsednika uprave Tomaža Berginca v prvih šestih mesecih letos posloval uspešno. Obenem so Izlačani v tem obdobju kljub vinkulaciji delnic (prodajo mora odobriti nadzorni svet) dobili novega delničarja, velenjsko Gorenje.
Na novega, skoraj petodstotnega solastnika so se včeraj odzvali v Društvu malih delničarjev (DMD). Nakup so poimenovali prijateljska gesta, saj je prvi mož Gorenja Franjo Bobinac hkrati Etijev nadzornik. Gorenje je 4,54 odstotka delnic pridobilo prek kompenzacijske pogodbe z dosedanjim lastnikom tega paketa Merkurjem. Za eno delnico je odštelo 57,07 evra, kar je po mnenju DMD dokaz za podcenjenost nakupa v sklad lastnih delnic. Uprava Etija sme po zadnji skupščini lastne delnice odkupovati po najmanj 25 evrov in največ 60 evrov. V DMD pravijo, da so glede na Gorenjevo ceno pravilno napovedali, da so Etijeve delnice vredne več: najmanj 42 evrov.
Predstavniki DMD so na to, da so Merkurjeve delnice prek terminske pogodbe prodane, opozarjali že na julijski skupščini, saj so prav zaradi več kot 22.600 Merkurjevih delnic, za katere je tedaj imel pooblastilo Etijev človek, na skupščini padli trije predlogi DMD: sklep o odpravi vinkulacije, o odpoklicu treh nadzornikov iz vrst kapitala (predsednika Marjana Kramarja, Franja Bobinca in Matevža Lenassija) in uvrstitev delnic na borzo. V DMD se sprašujejo, ali se v Etiju ponavlja zgodba Ingorja: »Gorenje gre v 25 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo, a je že zapravilo 1,3 milijona evrov za nakup 4,53-odstotnega deleža v Etiju.«
Eti Elektroelement Izlake - Za Merkur pobot odličen, za Gorenje ne
Medij: Finance Avtorji: Janez Tomažič, Mateja Bertoncelj Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 14. 09. 2010
Gorenje, ki ga vodi Franjo Bobinac, je od nakelskega trgovca Merkurja s pobotom terjatev kupilo 4,5 odstotka delnic družbe Eti Elektroelement
"Merkur pomagamo ohraniti kot delujoče podjetje, kar bi nedvomno imelo pozitiven učinek za poslovanje skupine Gorenje na trgih Slovenije in zahodnega Balkana," so v Gorenju pojasnili razloge za nakup delnic družbe Eti . Gorenje je včeraj objavilo, da je za 1,28 milijona evrov kupilo dobrih 22 tisoč delnic Etija. A Gorenje kupnine ni plačalo z denarjem. "Šlo je za pobot terjatev za neplačane aparate," je povedal predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež.
Za Merkur pobot odličen, za Gorenje ne
Za delnico Etija je Gorenje plačalo 57,06 evra ali nekoliko manj, kot znaša nekonsolidirana knjigovodska vrednost delnice družbe. To je veliko glede na lansko poslovanje družbe (spomnimo, Gorenje v podobni dejavnosti se dokapitalizira po polovici knjigovodske vrednosti). Lani so prihodki družbe Eti upadli za četrtino, na 73,9 milijona evrov, izgube pa so imeli za 1,7 milijona evrov.
Za letos načrtujejo 80,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in pol milijona evrov čistega dobička. Glede na lansko poslovanje je Eti po naši oceni vreden okoli 16 milijonov evrov, kar je približno polovico knjigovodske vrednosti kapitala, glede na letošnje poslovanje pa je vreden nekoliko več, toda ne plačila po knjigovodski vrednosti. Ker pa je bilo plačilo izvedeno s pobotom terjatev, je posel odličen za Merkur, za Gorenje pa ne, saj je namesto gotovine za svoje izdelke dobilo delnice.
Ob morebitnem stečaju Merkurja bi dobili poplačan del terjatev v nekaj letih, izgubili pa bi pomembnega kupca.
