Elektro Primorska

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.

---

»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

---

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.

---

V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.

Razširitev dnevnega reda je objavljena  v UL RS štev.62/2010 z dne 30.07.2010 stran 2074

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 04. 2010 Stran: 5

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik meni, daje imenovanje Andreja Kosmačina na celo Elektra Maribor najbrž nezakonito

---

Čeprav novi šef Elektra Maribor Andrej Kosmačin po naših informacijah sodi med simpatizerje stranke Zares, katere član je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ta z njegovim imenovanjem ni zadovoljen. Vztraja celo, da imenovanje najverjetneje ni bilo skladno z zakonom. Kot smo že pisali, naj bi bilo pri imenovanju Kosmačina sporno predvsem to, da nadzorniki po neuradnih informacijah niso opravili pogovorov z več kandidati ter da sta za Kosmačina glasovala samo dva nadzornika, trije pa so bili vzdržani. Kot je pred dnevi za Dnevnik povedal nadzornik Elektra Maribor Matjaž Madžarac, ki je po pisanju tega časnika član Zaresa, je bilo »imenovanje skladno z zakonom o gospodarskih družbah in internimi akti podjetja, kar potrjuje tudi pravno mnenje inštituta za gospodarsko pravo«.

Lahovnik: Najbrž je bil kršen poslovnik nadzornikov »Po nam dostopnih podatkih je bil v zvezi z imenovanjem predsednika uprave Elektra Maribor kršen tudi poslovnik nadzornega sveta,« ocenjujejo na ministrstvu za gospodarstvo in dodajajo, da je v nasprotju z zakonom, da »se predsednik uprave imenuje z dvema glasovoma za od petih nadzornikov, ki so glasovali. Po naših podatkih je namreč glasovalo vseh pet nadzornikov. Zakon o gospodarskih družbah je jasen: če sta glasovala dva za imenovanje predsednika uprave, trije pa so bili vzdržani, to pomeni, da izbrani kandidat ni dobil večine vseh, ki so glasovali.« Pri Lahovniku tako ne izključujejo sklica izredne skupščine Elektra Maribor, kar bi morda lahko pomenilo tudi zamenjavo nadzornikov. Ministrstvu se zdi namreč nenavadno, da so bili trije nadzorniki vzdržani, »saj lastniki pričakujejo, da glasujejo za ali proti«.

---

Medij: Večer Avtorji: De Corti Borko Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2010 Stran: 11

Črne napovedi Danila Topleka, da bo izguba Taluma iz Kidričevega znatno večja, kot je dejansko bila, se k sreči niso uresničile

Talum iz Kidričevega je lani ustvaril nekaj manj kot 7 milijonov evrov izgube. Izguba je bila nižja, kot jo je napovedal direktor Taluma Danilo Toplek. V poslovnem načrtu za leto 2009 so namreč predvideli, da bo izguba Taluma znašala 32 milijonov evrov. To se k sreči ni uresničilo, vendar v Talumu ne pomnijo, kdaj so poslovali z izgubo. Poslovne rezultate preteklega leta so temeljiteje osvetlili tudi nadzorniki, katerih predsednik je dr. Miro Žunec iz Elesa (Elektro Slovenija), ki je 80-odstotni lastnik Taluma.

---

Kaj se je zgodilo, da je Talum preteklo poslovno leto sklenil z izgubo?

"Talum je izvozno usmerjena družba, ki okrog 80 odstotkov proizvodnje izvozi. Na rezultate poslovanja Taluma so v letu 2009 vplivale zaostrene gospodarske razmere, ki so se pokazale v nizki ceni aluminija na svetovnem trgu in v zmanjšanju obsega naročil za proizvode iz aluminija. Glavna porabnika aluminija sta proizvodnja transportnih sredstev in gradbeništvo. S padcem obsega proizvodnje in prodaje v teh dveh gospodarskih panogah se je tudi močno zmanjšalo povpraševanje po aluminiju. Nižja prodaja je posledica drastičnih sprememb na trgu, predvsem močnega upada povpraševanja po proizvodih iz aluminija in padca borzne cene aluminija. LME (London Metal Exchange), cena aluminija, ki je izražena v ameriških dolarjih na tono (USD/t), je v preteklem letu dosegla le 88 odstotkov LME, ki je bila planirana v Talumu, izražena v EUR/t pa le 81 odstotkov te cene, kar je posledica neugodnega razmerja med vrednostjo evra in ameriškega dolarja v preteklem letu. Lani so se borzne cene aluminija gibale znatno pod povprečjem, v tem letu se je slika zelo popravila."

Talum je lani močno znižal proizvodnjo elektroliznega aluminija. Kaj kažejo številke?

---

Medij: Finance  Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 03. 2010

Reorganizacijo elektrodistributerjev nismo mogli izvesti v predvidenem času, ker smo bili deležni "silovitega upora" podjetij in sindikatov, je pojasnil Janez Kopač

Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes obravnavala revizijsko poročilo in porevizijsko poročilo računskega sodišča o ureditvi izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije v letu 2007. Največ pozornosti so poslanci namenili reorganizaciji elektrodistributerjev. Predsednik komisije Andrej Vizjak (SDS) je na ministrstvo za gospodarstvo naslovil vprašanje, zakaj delitveni načrt ni bil narejen, glede na to, da je obstajala zaveza, da se to stori do 31. decembra lani in bo izvedena razdelitev petih distribucijskih podjetij.

---

Kopač: Deležni smo bili silovitega upora vpletenih

Po pojasnilih generalnega direktorja direktorata za energijo Janez Kopača so želeli to čim hitreje uresničiti v praksi, vendar pa so bili deležni "silovitega upora" teh podjetij in sindikatov. Kar nekaj časa je vzel zaplet za izvedbo skrbnega pregleda, ki je potreben za oddelitev tržne dejavnosti. Pri tem so se soočali tudi z raznimi proceduralnimi zapleti, ki so se jih po njegovi besedah "izmišljali" direktorji teh družb.

Radić: Reorganizacija bo potekala v več korakih

Medij: Delo Avtorji: Polona Malovrh Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2010 Stran: 11

Ali bo prav »vladavina« Boruta Meha in njegovega rojaka, gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, tista, ki bo zasavski energetiki prižgala zeleno luč za nadaljnjih nekaj desetletij? Boruta Meha smo ustavili, ko je zapuščal trboveljsko termoelektrarno.

Trbovlje - V sklopu »turneje« po družbah, ki sestavljajo skupino Holding Slovenske elektrarne (HSE), je njegov prvi mož Borut Meh včeraj obiskal Termoelektrarno Trbovlje (TET). Holding sestavljajo Dravske in Soške elektrarne, Hidroelektrarne na spodnji Savi, Termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje, Premogovnik Velenje, HSE Invest in Plinsko-parna elektrarna Kidričevo kot pridružena družba. Zasavska energetska lokacija je eden najmanjših »energetskih terenov« HSE, če uporabimo Mehove besede. Ni pa najmanj pomembna ali celo z najmanj problemi. Nasprotno. Medtem ko na državni ravni nastaja Nacionalni energetski program, so strateško pomembne investicije, od katerih bo odvisen nadaljnji obstoj TET - takšna je prenova kurišča in projekt daljinskega ogrevanja treh zasavskih občin iz TET -, še vedno v zraku. Ali bo prav »vladavina« Boruta Meha in njegovega rojaka, gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, tista, ki bo zasavski energetiki prižgala zeleno luč za nadaljnjih nekaj desetletij? Boruta Meha smo ustavili, ko je zapuščal trboveljsko termoelektrarno.

Pred časom ste izjavili, da je zasavska zgodba lahko poučna za slovensko energetiko. Da je Zasavje zaradi energetike povsem izčrpano, lokalno gospodarstvo pa brez pomembnih strukturnih sprememb. Boste torej pomagali odpravljati te probleme?

Medij: Večer Avtorji: Borko De Corti Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 03. 2010 Stran: 9

Pred letom dni je GEN-I prišel na trg z blagovno znamko "Poceni elektrika" in do zdaj pritegnil 9400 gospodinjskih in skoraj 1500 manjših poslovnih odjemalcev

V GEN-I ocenjujejo, da je bilo poslovanje v preteklem letu uspešno - včeraj so povedali, da je skupina GEN-I ustvarila 456,8 milijona evrov prihodkov (predlani 377,9), družba GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, pa 421,7 milijona evrov prihodkov (predlani 320,7). Uspeh je po njihovem še toliko večji, ker so se cene v letu 2009 po njihovem znižale. Temu primerna je bila tudi višja rast čistega dobička, ki je v letu 2009 za skupino GEN-I znašal 14,9 (predlani 10,2), čisti dobiček družbe GEN-I pa 9,9 milijona evrov (predlani 5,2 milijona).

---

Na lansko poslovanje GEN-I je najbolj vplivala nadaljnja širitev poslovanja na štirinajstih tujih trgih in na slovenskem trgu. Lani so odprli podružnico na Kosovu, v Romuniji pa so si pridobili licenco za trgovanje z električno energijo za hčerinsko družbo. V Sloveniji so lani prodali 2,2 teravatne ure električne energije, na tujih trgih pa šest teravatnih ur, povečan obseg prodaje pa pripisujejo uspešnemu pridobivanju čezmejnih prenosnih zmogljivosti. V zadnjih štirih letih je GEN-I skokovito povečal obseg prodane električne energije z 1,9 teravatne ure, fizično dobavljene leta 2006, na 8,2 teravatne ure lani, letos pa načrtujejo, da bo obseg prodaje znašal 9,2 teravatne ure.