Društvo MDS

Društvo MDS je na današnji skupščini zastopal 1,67 % prisotnega kapitala. Skupščina je odločala o rednih zadevah in sicer se je seznanila z letnim poročilom za leto 2021, odločala o podelitvi razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu in predlogu delitve bilančnega dobička. Poleg tega so se delničarji seznanili s Politiko prejemkov uprave in nadzornega sveta Telekoma Slovenije, o mandatu in predstavnikih delavcev v nadzornem svetu, spremembah statuta  ter pooblastilu Upravi za pridobivanju lastnih delnic. Z nasprotnim predlogom Društva MDS bodo delničarji dobili 4,5 EUR dividende, ni pa skupščina potrdila Politike prejemkov uprave in nadzornega sveta Telekoma Slovenije in ni podala pooblastila Upravi za nakupe lastnih delnic, saj je temu nasprotoval večinski lastnik SDH, vsi ostali predlagani sklepi, pa so bili izglasovani.

Ljubljana, 16.06.2022

Poslovanje Telekoma Slovenije in delitev dividende

V letu 2021 je Skupina Telekom Slovenije ustvarila 648,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2021 dosegel 51,69 milijona evrov, kar je za 22 % oziroma za 9,09 milijona evrov več kot v preteklem letu. EBITDA je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 220,75 milijona evrov, kar je za 5,1 % več kot v letu 2010. Marža EBITDA na ravni skupine predstavlja 34,1-odstotni delež v prihodkih od prodaje. Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2021 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,88 milijona evrov, kar je za 13 mio EUR več kot leta 2022.

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastavil vprašanje glede predvidenega nakupa podjetja Aktual IT in lanske tožbe T2 v višini nekaj manj kot 50 mio eur. Predsednik Uprave Cvetko Sršen je odgovoril, da pričakujejo velike sinergije z Aktualom IT in glede na lanske poslovne rezultate te družbe bi kupnina ta trenutek znašala cca 20 mio EUR saj obstaja dogovorjena formula, ko pa bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji in pridobljeno soglasje AVK pa se dokončno izračuna. Kar se tiče tožbe T2 pa so mnenja da je v celoti neupravičena in bo zavrnjena kot taka.

Uprava in Nadzorni svet sta prejela razrešnico za delo v letu 2021.

Inflacija sej nadzornega sveta in njegovih komisij, predsednik NS obljubil, da se bodo samo omejili

Na vprašanje Rajka Stankovića – predsednika Društva MDS zakaj so člani NS in komisij NS lani izvedli kar 47. sej, kar kaže bodisi na nezaupanje do uprave ali pa na »inflacijo sej«, je še vprašal ali je obstoječa dvotirna oblika nadzora sploh primerna, saj so seje člani NS in njegovih komisij izvajali praktično vsak teden, razen 5- tih tednov v celem letu. Tako so se lani sestal:

• Nadzorni svet 17 sej
• Revizijska komisija 17 sej
• Kadrovska komisija 8 sej
• Komisija za trženje in tehnologijo na 3 sejah.
• Komisija za strategijo na 2 sejah.

Predsednik NS Iztok Černoša je pojasnil, da je bilo kar 9  sej v obdobju od februarja do junija 2021 zaradi preverbe letnega poročila in, da so letos že izvedli manj sej in, da se bodo samoomejili, razen, če bi to zahtevala narava dela NS in da to ni izraz nezaupanja v delo uprave, saj ima njihovo 100 % podporo.

Knjigovodska vrednost delnice (KV) je na dan 31.12.2021 bila 91,87 EUR, na ljubljanski borzi pa je bila 56,50 EUR. Dne 31.05.2022 pa bila 58,00 EUR na borzi.

Društvo MDS je uspel s predlogom za 4,5 EUR bruto dividenda

Nadzorni svet Telekoma Slovenije, d.d., sta skupaj z upravo družbe predlagala, da se za izplačilo dividend nameni 22.745.247,00 EUR oz. 3,50 EUR bruto na posamezno delnico. Društvo MDS pa je uspelo z nasprotnim predlogom, da se za dividende nameni 29.243.889,00 EUR oz. 4,50 EUR bruto na posamezno delnico. Po obeh predlogih se dividende dne 2. 8. 2022 izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 1. 8. 2022 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic oziroma kot drugi upravičenci s pravico do dividend.

Vse sklepe skupščine si lahko ogledate TUKAJ.

Društvo MDS je na današnji skupščini zastopalo 5,98 % prisotnega kapitala. Današnja skupščina delničarjev se je uvodoma seznanila z letnim poročilom za leto 2021 in podelila razrešnice organom vodenja in nadzora za delo v letu 2021. Skupščina ni sprejela Politike prejemkov organov vodenja in nadzora v družbi. Za revizorja za leta 2022 do 2024 je bila imenovana družba Ernst & Young d.o.o.. Prav tako je skupščina potrdila sklep, s katerim se 1 delnica CICG razdeli na 10 delov, ter podelila pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic.

Celje, 15.06.2022

Društvo MDS je uspelo s predlogom, da se za dividende nameni 31,89 EUR dividende - uprava in NS sta predlagala le 21,00 EUR

Skladno s sprejeto dividendno politiko, ki je bila objavljena tudi v Letnem poročilu Cinkarne Celje za leto 2021, je na strani 33 zapisano: »Strateški  načrt vključuje dividendno  politiko,  ki  predvideva  okvirno  izplačilo  75  %  vsakokratno doseženega  čistega  poslovnega izida.« Iz Letnega poročila Cinkarne Celje za leto 2021 (na strani 13) izhaja, da je čisti poslovni izid na dan 31.12.2021 bil  33.227.124 EUR in je višji za 215 % od načrtovanega.

Podani nasprotni predlog je za delitev dividend predvidel 75 % delitev čistega poslovnega izida in je zaokrožen na 2 decimalni mesti. Iz objavljenega četrtletnega poročila družbe za januar 2022 do marec 2022 Cinkarna Celje, d.d. izhaja, da družba posluje stabilno in nad planom.

Morebitno izplačilo dividende, ki bo izplačana skladno z dividendno politiko, v ničemer ne ogroža kapitalske stabilnosti družbe, saj ima družba na dan 31.03.2022 presežek denarnih sredstev, ki samo na TRR znašajo 57,12  milijonov € in so v primerjavi s stanjem konec leta 2021 višja za 6 %, še boljše pa kaže na čistem poslovnem izidu, ki v obdobju januar do marec 2022 znaša kar  15,57 mio EUR in je večji za 109 % glede na  leto 2021, ko je znašal 7,43 mio EUR. Z izplačilom predlagane dividende se sledi objavljeni dividendni politiki in se krepi zaupanje v družbo in njene delnice. Sklep je bil sprejet z 99,82 % večino.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2021 znaša 235,04 €, vrednost delnice na Ljubljanski borzi na dan 30.12.2021 je dosegla vrednost 259,00 EUR,  15. junija 2022 pa kar 320,00 EUR.

Nekaj podatkov iz letnega poročila Cinkarne Celje za 2021

Skupna prodaja podjetja je bila v letu 2021 višja kot leta 2020. Skupni znesek prodaje je dosegel vrednost 172 milijonov €. V letu 2021 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 40 milijonov evrov, kar je 77 % več kot leta 2022.

Vse sprejete sklepe skupščine si lahko ogledate TUKAJ.

Društvo Mali delničarji Slovenije ( v nadaljevanju Društvo MDS) je danes na Upravo Elektro Celje, Elektro Maribor in Elektro Primorska naslovil nasprotni predlog za skupščino delničarjev s katerimi predlaga, da delničarjem izplača skoraj celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2021. Tako predlaga, da za dividende v Elektro Celje namenijo 0,1884 EUR, v Elektro Maribor 0,11 EUR in v Elektro Primorska 0,24 EUR dividende na delnico.

Ljubljana, 26. maj 2022

Vse uprava so podale predlog o nedelitvi bilančnega dobička  

ELEKTRO CELJE – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,1884 EUR

Uprava Elektro Celje je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Celje d.d., ki bo 29. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.410.425,934 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021 znaša 4.410.425,934 EUR se uporabi za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 4.409.064,84 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,1884 EUR na delnico, (skupaj za 23.858.576 delnic), pri čemer 333.849 lastnih delnic ni upravičeno do dividende.
• preostali del bilančnega dobička v znesku 1.361,09 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

ELEKTRO MARIBOR – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,11 EUR

Uprava Elektro Maribor  je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Maribor d.d., ki bo 30. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 EUR uporabi za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 3.666.983,20 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 EUR na delnico,  
• preostali del bilančnega dobička v znesku 23.898,72 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

ELEKTRO PRIMORSKA – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,24 EUR

Uprava Elektro Primorska je sklicala 27. skupščino delničarjev Elektro Primorska d.d., ki bo 27. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021,  ki znaša 4.518.431,00 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.518.431,00 EUR uporabi za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 4.508.135,52 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,24 EUR na delnico,  
• preostali del bilančnega dobička v znesku 10.295,48 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

Obrazložitev nasprotnih predlogov:

V  vseh obrazložitvah je Društvo MDS zapisalo, da odločamo o bilančnem dobičku poslovnega leta 2021 in izpad prihodka iz omrežnine vpiva na poslovni rezultat leta 2022. Ker je namen delniške družbe ustvarjanje dodane vrednosti za družbo in njene deležnike, le ti pa imajo tudi zakonsko pravico, da participirajo pri morebitnem bilančnem dobičku so predlogi Društva MDS utemeljeni, še zlasti, saj je udeležba delničarja na dobičku temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da je delničar sploh delničar.

Kdo bo nadomestil škodo EDP-jem zaradi opredvolilnih bonbončkov

Danes je potekala 28. redna skupščina delničarjev družbe Elektro Ljubljana, d.d., ki je odločala o rednih zadevah in predlogu Društva MDS ter skupine manjšinskih delničarjev o delitvi dividende v višini 12 centov (oz. celotnega ugotovljenega bilančnega dobička leta 2021, saj je družba ob sklicu predlagala, da le-ta ostane nerazporejen). Skupščina je tudi odločala o predlogu Društva MDS in manjšinskih delničarjev o ustanovitvi sklada lastnih delnic in spremembi Statuta. Na skupščini je bila obravnavana tudi zahteva Društva MDS naslovljena na upravo družbe, naj pojasni pravno stanje 25 % deleža v Gen EL d.o.o. (saj je sodišče prenos deleža na Gen energijo razveljavilo), kje je kupnina za ta delež, ter ali so jo vrnili Gen energiji ali deponirali na fiduciarni račun odvetnika ali notarja do rešitve spora. Skupščina je na koncu sprejela sklep, da se delničarjem izplača 6 centov dividende, o morebitni dodatni delitvi 6 centov pa se bo odločalo, če bo Republika Slovenija, kot največji lastnik družbe, nadomestila izpad prihodka iz omrežnine za mesece februar, marec in april 2022, kar je posledično povzročilo poslovno škodo elektro distribucijskim podjetjem (EDP) in njihovim lastnikom. 

Ljubljana, 25. maj 2022

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarjem 6 centov dividende po nasprotnem predlogu SDH

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2021. Čisti dobiček je znašal 14,1 mio EUR, v investicije družbe pa vloženo 35,5 mio EUR. Družba je beležila tudi izgubo v višini 20 mio EUR, po oceni uprave pa je do konca leta 2022 pričakovati izgubo v višini okoli 5,4 mio EUR (v povezavi z izpadom prihodka iz naslova omrežnin v obdobju februar - april 2022).

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2021 in za dividende izglasovala nasprotni predlog SDH, da se delničarjem izplača le polovica ugotovljenega bilančnega dobička, ki je na dan 31. 12. 2021 znašal 4.695.670,32 (t.j. 6 centov na delnico bruto). O delitvi preostanka dobička se bo odločalo, če bo Republika Slovenija nadomestila povzročeno škodo zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnin v mesecih februar, marec in april 2022.

Skupščina je izbrala revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024

Za pooblaščenega revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 je skupščina potrdila družbo Ernst & Young d.o.o. Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana.

Seznanitev skupščine o imenovanju članov nadzornega sveta – predstavnikov delavcev

Skupščina se je seznanila, da je Svet delavcev Elektro Ljubljana, d.d. za predstavnike delavcev v nadzornem svetu za mandat od marca 2022 do marca 2026 imenoval Andreja Malenška in Roberta Lekšeta.

Skupščina ni izglasovala pooblastila upravi za pridobivanje lastnih delnic in sprememb Statuta

Skupščina ni potrdila predloga Društva MDS in skupine manjšinskih delničarjev o podelitvi pooblastila upravi za pridobivanje lastnih delnic (najvišja nakupna vrednost delnice po tem predlogu ne bi smela presegati knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov družbe Elektro Ljubljana, d.d., najnižja nakupna vrednost pa biti nižja od 75 % knjigovodske vrednosti delnice) ter sprememb Statuta, s katero smo predlagali, da se statutarna določba, ki omogoča Upravi NS razporejanje dobička v druge rezerve iz dosedanjih 2/3 zmanjša na ½.

Skupščina Mladinske knjige Založbe d.d. (v nadaljevanju MKZ) je potrdila vse tri nadzornike, ki so bili predlagani v sklicu in potrdila spremembe statuta. Skupščine se je udeležilo le 57,55 % delničarjev z glasovalnimi pravicami od tega je tako DUTB imel 92,32 vseh glasovalnih pravic, odsotni na skupščini pa so bili drugi večji delničarji, med njimi tudi drugi največji delničar TCK d.o.o. v lasti Miodraga Kostića, ki je lastnik 18,44 % vseh delnic MKZ d.d., kar morda kaže, da je oziroma verjetno bo sprejel prevzemno ponudbo DUTB, ki se izteče 03 maja 2022 ob 12 uri in za 1 delnico MKZG ponuja 8,90 EUR.

Ljubljana, 28.04.2022

Skupščina je odpoklicala Andreja Božiča z mesta člana NS MKZ in imenovala tri nove nadzornike

DUTB in nekdanji član uprave MKZ Andrej Cunder sta prispevala 654.518 glasov oz. 99,13 % od 660.262 glasov za razrešitev Andreja Božiča, proti je glasoval pooblaščenec Društva MDS Borut Frantar, ki je zastopal 3,29 % glasovalnih pravic oz. 22.491 delnic in še dva manjša delničarja, ki sta bila skupaj lastnika 814 delnic.

Drugi mandat v NS MKZ d.d. je dobil Matej Pirc izvršni direktor DUTB, ki je od leta 2018 tudi predsednik NS MKZ d.d. Predstavniku kapitala Petru Kavčič, ki ima še veljaven mandat, pa sta se na novo pridružila še dva nadzornika, in sicer Jože Možina, novinar in urednik z RTV in Nina Marin, pravnica v odvetniški pisarni Matoz, ki je najprej po sklicu umaknila soglasje za imenovanje, tik pred skupščino pa ga je ponovno podala.  

DUTB v predstavitvi Jože Možine v predlogu sklica skupščine sicer ni navedel konkretnih nadzorniških izkušenj. Družba piše, da je zgodovinar, sociolog in novinar z doktoratom iz zgodovine, da je bil med letoma 2006 in 2010 direktor TV Slovenija, kjer je še danes zaposlen.

Nina Marin pa je po navedbah v predlogu 30-letna magistrica prava. Do aprila je bila zaposlena kot sekretarka v kabinetu ministra za finance Andreja Širclja, kjer je po pooblastilu opravljala tudi delo vršilke dolžnosti vodje službe za pravne zadeve. Nato pa jo je DUTB imenovala za direktorico Istrabenza in članico uprave Istrabenz Turizma. Od novembra je nadzornica železničarskega gradbenega podjetja SŽ-ŽGP, od lani pa tudi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Marinova je sicer konec marca – torej nekaj dni po tistem, ko je bil predlog javno objavljen – umaknila kandidaturo, razloga pa v dopisu ni navedla. Pred zasedanjem skupščine pa je svoj umik preklicala. Z zasedbo nadzorniškega stolčka v Mladinski knjigi Založba je torej Marin izpolnila kvoto treh nadzorniških položajev, kolikor jih ima lahko posameznik.

Nadzorni svet Mladinske knjige Založbe sicer sestavlja šest članov, od katerih so štirje predstavniki kapitala, v njem sedijo pa sta še predstavnika delavcev Nuška Berki in Andrej Gale.

Sprejete spremembe statuta tudi v luči prihajajočih sprememb po volitvah

Skupščina je na današnji seji sprejela tudi spremembe statuta družbe, pri čemer so izbrisali naslednje dejavnosti družbe: drugo denarno posredništvo, dejavnost holdingov, dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov, dejavnost finančnega zakupa, drugo kreditiranje in drugje nerazvrščene dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov. 

Skupščina je na predlog DUTB, ki je v postopku prevzema Mladinske knjige Založbe, spremenila tudi prag za odpoklic nadzornikov iz zakonskih 75 odstotkov na 80 odstotkov, s katerim želijo verjetno otežiti morebitni odpoklic, ko se konstituira nova Vlada RS in novo vodstvo SDH, ki bo po novem zaradi skorajšnje pripojitve DUTB tisti, k i bo uresničeval glasovalne pravice na skupščinah. Na izgasovane spremembe statuta je bila s strani pooblaščenca Društva MDS  Boruta Frantarja napovedana izpodbojna tožba.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. marca 2022 Ura: 13.38  Vir: TUKAJ 

Ljubljana, 29. marca - Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je danes objavila prevzemno ponudbo za vse delnice družbe Mladinska knjiga Založba, ki jih še nima v lasti. Ponudba se nanaša na nekaj manj kot 601.000 delnic oz. 48,77 odstotka vseh, DUTB za delnico ponuja 8,90 evra. Ponudba velja od 30. marca do 3. maja.

DUTB že ima v lasti 631.117 delnic oz. okoli 51,23 odstotka vseh delnic Mladinske knjige Založbe, ponudba se nanaša na preostalih 600.908 delnic. DUTB za vsako delnico ponuja 8,90 evra v denarju. Prag uspešnosti ponudbe ni določen, je razvidno iz ponudbe, objavljene v časniku Delo.

Prevzem 48,77-odstotnega deleža Mladinske knjige Založbe bi bil po tej ceni vreden okoli 5,35 milijona evrov.

Drugi največji delničar Mladinske knjige Založbe je družba TCK z okoli 17,8-odstotnim deležem, okoli 3,3 odstotka je lastnih delnic, je razvidno iz aplikacije protikorupcijske komisije Erar. Družba TCK, ki je bila nekdaj del Hete, slabe banke avstrijske banke Hypo, je od junija 2020 v lasti na Cipru registrirane družbe Ermaged Limited srbskega poslovneža Miodraga Kostića. Založba ima tudi skoraj petino malih delničarjev.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so nad ponujeno ceno v prevzemni ponudbo razočarani. Menijo, da ta ne odraža dejanske vrednosti družbe Mladinska knjiga Založba, saj po njej, kot opozarjajo, DUTB vrednoti celotno premoženje družbe zgolj na slabih 11 milijonov evrov. Ob tem v društvu MDS izpostavljajo knjigovodsko vrednost kapitala družbe, ki je konec lanskega leta znašala 30,5 milijona evrov.

Družba Mladinska knjiga Založba je imela po navedbah društva konec leta 2020 za 12,4 milijona evrov rezerv iz dobička, ki bi bili lahko podlaga za izplačilo dividend. "DUTB si bo tako lahko kupnino za preostale delnice povrnil že takoj po prevzemu, samo z izplačilom dividende iz rezerv iz dobička," so v društvu MDS zapisali v sporočilu za javnost.

V društvu so postregli tudi s podatki o lanskem poslovanju družbe Mladinska knjiga Založba. Ti kažejo, da je družba močno presegla rezultate v 2020 in tudi načrte za lani. Po prvih podatkih je ustvarila slabih 71 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, EBITDA je znašal 5,6 milijona evrov, dobiček iz poslovanja 2,4 milijona evrov, čisti dobiček pa 1,9 milijona evrov, so še navedli v društvu MDS in se ob tem vprašali, ali se bo v času veljavnosti prevzemne ponudbe DUTB opogumil kak drug investitor in ponudil višjo konkurenčno ponudbo, ki bo bolj odražala dejansko vrednost Mladinske knjige Založbe.

Uprava Mladinske knjige Založbe je na zahtevo DUTB za 28. april sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji na predlog DUTB odločali o odpoklicu Andreja Božiča z mesta člana nadzornega sveta ter imenovanju Jožeta Možine, Mateja Pirca in Nine Marin v nadzorni svet.

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) je razočarano nad nizko prevzemno ponudbo DUTB za preostale delnice družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (v nadaljevanju MKZ). DUTB si bo lahko kupnino za preostale delnice povrnil že takoj po prevzemu, samo z izplačilom dividende iz rezerv iz dobička.

Ljubljana, 29.03.2021

DUTB vrednoti 100 % MKZ na zgolj 10,96 mio EUR in ponuja malim in manjšinskim delničarjem zgolj 33,28 % knjigovodske vrednosti

Danes je v časniku Delo bila objavljena prevzemna ponudba DUTB za vse preostale delnice MKZ, ki niso v lasti DUTB, s katero le ta ponuja preostalim delničarjem 8,90 EUR za 1 delnico MKZG, kar znaša zgolj 33,29 % knjigovodske vrednosti delnice MKZG, ki na dan 31.12.2021 znaša 26,74 EUR.

Prevzemno ponudbo in prospekt za odkup delnic družbe MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d. si lahko ogledate TUKAJ.

V Društvu MDS smo nad ponudbo izjemno razočarani in menimo, da ne odraža dejanske vrednosti MKZ, saj po njej DUTB vrednoti celotno premoženje Mladinske knjige založbe zgolj na 10.965.022,50 EUR (opomba vseh delnic MKZG je 1.232.025). Za primerjavo povejmo, da je knjigovodska vrednost kapitala MKZ d.d. na dan 31.12.2021 znašala 30.480.298,50 EUR.

Tako DUTB za preostalih 600.908 delnic, ki jih nima v lasti ponuja zgolj 5.348.081,20 EUR, kar je za 2.130.335,80 EUR manj kot je naprimer denarnih sredstev na TRR računu MKZ konec leta 2021.

Kot smo zapisali v našem sporočilu dne 02. marca 2022, smo bili obveščeni, da se je združila skupina manjšinski in malih delničarjev katerih delež dosega 24.24 % osnovnega kapital z namenom maksimiranja kupnine njihovih deležev, in tudi oni so pričakovali prevzemno ponudb, ki bi odražala dejansko vrednosti MKZ d.d. Zato se pojavlja vprašanje ali bo morda v času veljavnosti prevzemne ponudbe DUTB, prišla kakšna druga višja konkurenčna ponudba, ki bo ponudila višjo kupnino za delnice MKZ d.d.?  

Ali si bo DUTB kupnino povrnil že takoj po prevzemu?

Spomnimo, da je imela družba na 31.12.2020 za 14.438.791,00 EUR rezerv iz dobička, ki bi bili lahko podlaga za izplačilo dividend, kar nakazuje možnost, da si bo DUTB lahko nemudoma povrnil celotno kupnino v višini 5.348.081,20 EUR, po uspešnem prevzemu. V tem primeru bi porabil zgolj 37,02 % rezerv iz dobička in tam pustil še vedno 9.090.709,80 EUR in s tem nebi v ničemer ogrozil poslovanje MKZ d.d.

Zelo uspešno poslovanje MKZ d.d. v letu 2021

Podatki o poslovanju družbe za leto 2021 kažejo, da je družba močno presegla rezultate preteklega leta, kot tudi plane za leto 2021, saj je Skupina Mladinska knjiga v letu 2021 po preliminarnih rezultatih ustvarila 70.897.809,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. EBITDA (z vplivom MSRP 16) je bil v višini 5.609.037,00 EUR, dobiček iz poslovanja (EBIT) 2.439.803,00 EUR, čisti dobiček pa 1.879.499,00 EUR.

Skupina Mladinska knjiga je v letu 2021 uspešno upravljala tudi s sredstvi družbe. Sredstva družbe so se nekoliko znižala, na račun odprodaje naložbene nepremičnine, ter nižjih investicij od amortizacije. Močno so se znižale tudi finančne obveznosti in sicer za 3.473.000,00 EUR, povečala pa denarna sredstva na računu, ki znašajo 7.478.417,00 EUR, oziroma že kar 6,27 EUR na delnico.

Skupina Mladinska knjiga ima (po oceni) zgolj še 2.145.000,00 EUR finančnega dolga (brez vpliva MSRP 16).

POTENCIAL IN PLANI NISO ODRAŽENI V PREVZEMNI CENI

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki znašajo 29.046.534,00 EUR, je tudi nepremičnina na elitni lokaciji v središču Ljubljane, na Slovenski cesti, kjer je tudi sedež družbe. Družba ima tam 8.800 m2 poslovnih prostorov, od tega približno 7.500 m2 pisarniških prostorov, kjer dela 250 zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih 10 letih prepolovilo, prostore pa se ni prilagodilo trenutnemu stanju. Prostorski presežki so neizkoriščeni in predstavljajo potencial za v bodoče. Prostorski presežki tako predstavljajo poslovno nepotrebno premoženje.

Uprava in nadzorni svet sta konec 2021 sprejela novo Strategijo do leta 2025.

Plan je rast prihodkov, marž in produktivnosti. Za leto 2025 se tako načrtuje:

• čisti prihodki od prodaje: 87.363.477,00 EUR
• dobiček iz poslovanja (EBIT): 6.240.244,00 EUR
• čisti dobiček: 5.346.979,00 EUR

OCENA VREDNOSTI

Dejstvo je, da je bila Skupina Mladinska knjiga uspešno finančno in poslovno prestrukturirana. S prestrukturiranjem, pa se je močno povečala tudi vrednost lastniškega kapitala.

Po podatkih Bloomberga, Capital IQ in Stern, so družbe konec februarja 2022 v razvitem svetu v panogi založništva vrednotene v mediani po 9,57 kratniku EV/EBITDA. Ob tej primerljivi predpostavki, znaša vrednost Mladinske knjige 52.030.617,09 EUR.

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 

Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.

Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.