Društvo MDS

Malim delničarjem Etija ni uspelo z niti enim predlogom

Medij: Delo Avtorji: P. M. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Na kratko
Datum: 08. 07. 2010 Stran: 15

Zagorje - Štirim malim delničarjem izlaškega Etija na včerajšnji skupščini ni uspelo dobiti večinske podpore za niti enega od nasprotnih predlogov. To pomeni, da Marjan Kramar, Franjo Bobinac in Matjaž Lenassi ostajajo Etijevi nadzorniki, da bodo delnice še naprej vinkulirane, minimalna cena, po kateri bo Etijev sklad odkupoval lastne delnice, pa bo 25, in ne 42 evrov.


Predstavnik Društva malih delničarjev (MDS) Rajko Stanković je napovedal izpodbijanje vseh sklepov skupščine in Etijevo vodstvo osumil, da je izkoristilo Merkurjeve delnice. Te menda niso imele glasovalne pravice, saj jih je menda Merkur že prodal Etiju, ta pa njihov prepis zadržal do konca skupščine.

Medtem ko je prvi mož Etija mag. Tomaž Berginc ob pregledu lanskih rezultatov ugotovil, da je družba dosegla vse bistvene poslovne cilje, od zagotavljanja pozitivnega denarnega toka do ohranjanja tržnih deležev - po Kramarju seje Eti lani celo finančno in solventno utrdil, je bila malim delničarjem izguba v znesku 1,7 milijona evrov visoka.

Berginc je izboljšanje poslovanja napovedal že za letos: v prvem polletju je naročil bistveno več kot v enakem obdobju lani, za slabo četrtino pa so višji tudi prihodki od prodaje. Optimističen je še za drugo polletje.

Mali delničarji upajo, da bo prihodnja skupščina manj razdvojena, saj je to, pravijo, slaba popotnica za delničarje in za družbo.

Glede na Kramarjeve besede o odkupni ceni delnic - če bi se delničarji izrekli za najnižjo odkupno ceno 42 evrov za delnico, Kramar ne bi dal soglasja za prenos delnic - pa se mali delničarji Etija javno sprašujejo, na podlagi katerega zakona je Kramarjeva volja nad voljo skupščine oziroma zakonom o gospodarskih družbah.

Eti lahko kupuje lastne delnice

Medij: Finance Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 08. 07. 2010 Stran: 4

Delničarji družbe Eti Elektroelement Izlake so na včerajšnji skupščini pooblastili upravo družbe, ki jo vodi Tomaž Berginc, da lahko pridobi delnice podjetja. Pri tem najvišja nakupna vrednost delnice ne sme presegati 60 evrov, najnižja nakupna vrednost pa ne sme biti nižja od 25 evrov za delnico. Skupni delež pridobljenih delnic, skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima, tako ne sme presegati 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejetja sklepa, družba pa mora za namen pridobitve lastnih delnic oblikovati rezerve za te delnice. O nezadovoljstvu malih delničarjev s poslovanjem Eti smo pisali v članku, dosegljivem na spletni strani (www.finance. si/281642).

Kramar, Bobinac in Lenassi ostajajo

Medij: Žurnal24 Avtorji: J. Z. Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 08. 07. 2010 Stran: 8

Izid. Proti njim je glasovala polovica delničarjev družbe Eti. Za odpoklic je potrebnih 75 odstotkov.


Ljubljana. Na skupščini družbe Eti Elektro element iz Izlak je 49 odstotkov navzočih delničarjev glasovalo za odpoklic Marjana Kramarja, Franja Bobinca in Matjaža Lenassija iz nadzornega sveta (NS). "Bobinac je bil na le dveh od osmih sej NS, družba pa je imela lani 1,7 milijona evrov izgube," je razlog za odpoklic pojasnil Rajko Stankovič iz društva malih delničarjev MDS. Eti tudi ne bo odpravil omejitev pri prenosu delnic in se uvrstil na borzo. Stankovič je opozoril, da jim je Merkur pojasnil, da je delnice že prodal (4,3 odstotka), niso pa še bile prepisane. Na skupščini je Merkur zastopal šef pravne službe Eti. "Ce je te delnice kupil Eti, so to lastne delnice brez glasovalnih pravic," je izpostavil.

Na skupščini Etija bo vroče

Medij: Delo Avtorji: P. M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko
Datum: 06. 07. 2010 Stran: 11

Zagorje - V izlaškem Etiju pred jutrišnjo skupščino delničarjev uprava, ki jo vodi Tomaž Berginc, in mali delničarji ostajajo v najpomembnejših točkah vsak na svojem bregu: razhajajo se glede višine odkupne cene delnic v lastni sklad, sestave nadzornega sveta in glede tega, ali je pravi čas za odpravo vinkulacije in uvrstitve Etijevih delnic v borzno kotacijo ali ni.


Mali delničarji Gabrijel Brezovar iz GIP Beton MTO, Bogomir Mumelj, Branko Medija in Nataša Lipovšek menijo, da 42 evrov (do največ 60 evrov) za delnico kot odkupna cena za sklad lastnih delnic ni pretirana, saj je to dve tretjini knjigovodske cene delnice. Uprava Etija je nasprotno ugotovila, da bi bila cena 42 evrov za delnico »škodljiva za male delničarje«.

Medtem ko so mali delničarji mnenje uprave ocenili za zavajajoče, so v Etijevi pravni službi za Delo svoje stališče pojasnili: »Ker omembe vrednega obsega trgovanja z delnicami že dlje časa ni, menimo, da je treba dopustiti dovolj širok razpon, da se bo v njem oblikovala cena, ki bo glede na razmere najkorektnejša do družbe in do vseh delničarjev - tudi tistih, ki iz družbe nočejo izstopiti'.«

Delničarjem po 4,20 evra dividende na delnico

Medij: Delo   Avtorji: Šoštarič Marjeta  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo  Datum: 03. 07. 2010 Stran: 9

Skupščina Žita Od lanskih 25 milijonov evrov dobička bodo delničarjem oktobra izplačali nekaj več kot 1,48 milijona evrov - Smeli načrti novega vodstva družbe Ljubljana -


Skupščina Žita je včeraj podprla predlog Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe za izplačilo višje dividende, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet družbe: namesto 3,04 evra bruto za delnico bodo po izglasovanem nasprotnem predlogu delničarjem izplačali (26. oktobra) po 4,20 evra bruto za delnico. Družba bo tako izplačilu dividend namenila nekaj več kot 1,48 milijona evrov ustvarjenega lanskega dobička, ki je znašal nekaj manj kot 25 milijonov evrov. Preostali del bilančnega dobička v znesku 23,46 milijona evrov bo Žito preneslo v poslovno leto 2010.

Društvu malih delničarjev MDS, ki je letos prvič organizirano zbiralo pooblastila malih delničarjev teh je 11.300 in imajo v lasti 30 odstotkov Žita - in mu je uspelo zbrati pooblastila za zastopanje 70.653 delnic (20,03 odstotka celotnega osnovnega kapitala družbe), ni uspelo s predlogom za izplačilo dividend v znesku 12 evrov na delnico.

Delničarjem Žita zvišali dividende

Medij: Dnevnik  Avtorji: Morozov Sebastijan  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 03. 07. 2010  Stran: 19
Ljubljana - Na včerajšnji skupščini Žita, na kateri je bilo prisotnih približno 73 odstotkov kapitala, so delničarji potrdili nasprotni predlog Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe (Sod) glede izplačila dividende v višini 4,2 evra bruto za delnico. To pomeni, da bo Žito od lanskoletnega bilančnega dobička v višini približno 25 milijonov evrov, za dividende namenilo 1,48 milijona evrov, preostali dobiček pa se bo kot preneseni dobiček prenesel v letošnje leto. Po predlogu uprave naj bi Žito delničarjem izplačalo 3,05 evra dividende, medtem ko je Društvo -Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) predlagalo, da bi Žito za dividendo namenilo kar 12 evrov.


Potem ko je pred časom zaradi raznih spletk pri imenovanju novega predsednika uprave nepreklicno odstopil član nadzornega sveta Marko Notar, je bil včeraj za novega nadzornika Žita, predstavnika kapitala, imenovan Tomi Rumpf, ki je sicer direktor Kobilarne Lipica. Z nasprotnim predlogom so mali delničarji za novega člana nadzornega sveta poskušali imenovati Ljubišo Stanojevića, vendar pri tem niso bili uspešni. Namesto Rosite Zaje pa je nova predstavnica zaposlenih v nadzornem svetu postala Suzana Šimenc.

Oskubljen dobiček spustil dividendo na vsega tri evre

Medij: Delo Avtorji: Stregar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 07. 2010 Stran: 10

Bivše poslovodstvo in nadzorniki Telekoma brez razrešnice

Alternativni operaterji so Telekomu trenutno dolžni že 11,7 milijona evrov Projekt prenove se bo začel 6. julija - Skupščina prek spleta odprta za javnost

Ljubljana - Prejšnja uprava, ki je mandat končala letos spomladi, in zunanji člani nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki se jim je mandat iztekel konec lanskega aprila, na včerajšnji skupščini delničarjev niso dobili pohvale v obliki razrešnice za leto 2010. Brez te so ostali tudi vsi trije notranji člani nadzornega sveta, ki jim mandat še teče, medtem ko so zunanji člani novega nadzornega sveta razrešnico dobili. Že na sredini seji so nadzorniki novi upravi naložili, naj v dveh tednih uvede ustrezne pravne ukrepe.


Telekom Slovenije je edina slovenska delniška družba, ki je skupščino v celoti odprla za javnost - in ta je po spletu v realnem času lahko prisostvovala zanimivim razpravam. Poslovno okolje je bilo lani po besedah predsednika NS TS Tomaža Berginca izrazito zahtevno, prihodki se niso zmanjševali, so se pa zato bistveno hitreje povečevale druge kategorije, tako da se je čisti dobiček skrčil na 30 odstotkov. Neto finančni dolg se je povečal na 200 milijonov evrov, kar pa še ne pomeni, da bi bila skupina preveč zadolžena. Likvidnost ni bila nikoli kritična, zmanjšanje naložb pa v ničimer ni ovirala razvoja družbe.

Za nacionalnega operaterja so dodatne težave po Berginčevih besedah predstavljale nerazumljive poteze regulatorja. Predsednik uprave TS Ivica Kranjčevič je pojasnil, da je upravno sodišče pred dnevi končno ugodilo želji TS, da v pogodbe z alternativnimi operaterji vnese garancije. Alternativni operaterji so Telekomu trenutno dolžni že 11,7 milijona evrov, poslovodstvo TS pa želi odnose z njimi urediti, saj niso le konkurenti, temveč tudi kupci; tako kot si želi stabilne regulacije, da bodo sploh lahko načrtovali.

Telekom: Dremljevi ekipi grozijo tožbe

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 07. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Na osnovi revizijskega poročila o prevzemih v Makedoniji in družbe Najdi.si ter dodatno pridobljenih dveh ločenih pravnih mnenj je nadzorni svet Telekoma Slovenije zadolžil zdajšnje vodstvo, da do 15. julija proti bivši upravi, ki jo je vodil Bojan Dremelj, in nadzornikom, na čelu katerih je bil Damijan Koletnik, sproži ustrezne pravne postopke v zvezi z njihovo odgovornostjo.


Zaradi tega so včeraj delničarji Telekoma, na čelu katerih je bila država, na veliko zadovoljstvo prisotnih na skupščini prejšnji upravi in nadzornemu svetu tudi odrekli razrešnico. Revizije so namreč ugotovile, da niso bili definirani postopki prevzemov kot tudi način oblikovanja nakupnih cen. Hkrati je bila stopnja nadzora nad družbami in manjšinskimi lastniki prevzetih družb zelo nizka, za nameček pa je bil nadzorni svet tudi premalo informiran. Kot smo poročali, so se kritike glasile, da je Telekom svoje tarče preplačal, čeprav je v njih vložil še zajeten kupček sredstev, pa se mu naložbe še zdaleč niso povrnile.

Pri prevzemu makedonskega Cosmofona (sedaj One) je sicer Telekomu na finančnem področju svetoval KPMG, glavni svetovalec in tudi nosilec cenitve pa je bil londonski ING. »S strani Telekoma Slovenije so sodelovali zaposleni v službi za razvoj poslovanja, glavni pa je bil podpredsednik uprave Dušan Mitič,« je pojasnil Ivica Kranjčevič, ki je vodenje Telekoma prevzel marca letos.

Z odškodninskimi tožbami nad Janševe direktorje, zdaj Dremlja

Medij: Finance Avtorji: Matejčič Katarina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 07. 2010 Stran: 8

Uprava Telekoma bo ukrepala proti svojim predhodnikom, ki so ostali brez razrešnice, zdaj pa jim grozijo še tožbe

Na precej napeti skupščini Telekoma Slovenije, ki sojo razburkali jezni mali delničarji, sta nekdanje vodstvo in nadzorni svet (NS) ostala brez podpore lastnikov. A to je verjetno šele začetek.


»Pregledali smo poslovanje hčerinskih podjetij na Kosovu in v BiH, in sicer s pomočjo revizijske hiše PWC, ki je delala v dveh fazah, pa prevzem zdaj šnjega One v Makedonijiin NajdisivSloveniji. Ugotovili smo, da so bili postopki prevzemov nedefinirani, enako tudi način oblikovanja nakupnih cen ciljnih podjetij, pri večini prevzetih družb je bila stopnja nadzora nad njimi in manjšinskimi lastniki zelo nizka. Sploh NS je bil premalo obveščen. Na podlagi poročila PWC in dodatno pridobljenih dveh ločenih pravnih mnenj smo zdajšnjo upravo zadolžili, da do 15. julija naredi vse za sprožitevustreznih pravnih postopkov v zvezi z odgovornostjo nekdanjih vodilnih. Kako in proti komu natančno bodo ukrepali, pa ne bi prejudiciral,« je na skupščini dejal zdajšnji predsednik NS Tomaž Berginc.

Višja dividenda Žita ni nujno v interesu vlagateljev

Medij: Finance Avtorji: Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 02. 07. 2010 Stran: 17

Tako pravijo analitiki in opozarjajo, da bi bilo smiselno zadržati presežna denarna sredstva za financiranje obratnega kapitala

Lastniki Žita se bodo danes odločali med predlogom uprave o dhridendi 3,05 evra in nasprotnim predlogom MDS, po katerem bi dividenda znašala 12 evrov.


Na današnji skupščini delničarjev prehrambne družbe Žito bodo lastniki odločali o delitvi 24,94 milijona evrov bilančnega dobička. Po predlogu uprave in nadzornega sveta bi med lastnike razdelili 1,08 milijona evrov bilančnega dobička, pri čemer bi bruto dividenda znašala 3,05 evra na delnico (toliko je znašala dividenda tudi lani), preostali del bilančnega dobička pa bi prenesli v poslovno leto 2010 kot preneseni dobiček. Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je dalo nasprotni predlog, v katerem predlaga, da se med lastnike razdeli 4,23 milijona evrov, pri čemer bi bruto dividenda znašala 12 evrov na delnico. V nasprotju z upravo, ki predlaga izplačilo do 26. oktobra letos, MDS predlaga izplačilo v 30 dneh po sprejetju sklepa na skupščini in oblikovanje drugih rezerv iz dobička v višini 10,35 milijona evrov.

Kaj je bolje za delničarje?

Upravljavec premoženja pri Triglavu DZU Jernej Kozlevčar pravi, da se cena delnice po presečnem datumu navadno zniža približno za izplačano dividendo, tako daje za delničarje neto učinek izbrane višine dividende podoben. Ob izplačilu višje dividende namreč cena delnice navadno upade bolj. »Če ima podjetje dobre poslovne projekte, ki prinašajo zahtevano stopnjo donosa, potem je za delničarje večja korist, da se sredstva investirajo in tako v prihodnosti prinesejo pričakovani donos. Ce podjetje nima dobičkonosnih poslovnih idej, je bolje, da presežna sredstva porabi za izplačilo dividend ali poplačilo dolgov,« pravi Kozlevčar.

Manjša dividenda v interesu vlagateljev

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.