Društvo MDS

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 17. 07. 2010 Stran: 1

Delničarji pivovarne sklepali tudi o odgovornosti nekdanjih nadzornikov, odškodninsko tožbo proti Bošku Srotu naj bi vložili v šestih mesecih, Pivovarna Laško(še) ne bo pogodbeni koncem, preoblikovanju je najbolj nasprotoval največji lastnik, NLB

---

Čeprav na včerajšnji skupščini delničarjev Pivovarne Laško ni bil sprejet predlog o oblikovanju pogodbenega koncema, ki bi po mnenju vodstva pivovarne prinesel predvsem veliko sinergij, jo je direktor Pivovarne Laško, Dušan Zorko, ocenil kot uspešno. Preoblikovanju iz ti dejanskega v pogodbeni koncem je nasprotoval predvsem največji lastnik laške pivovarne, banka NLB.

Večina delničarjev zavrnila predlog društev malih delničarjev o poimenskih glasovanjih o razrešnicah, tako da razrešnice ni dobil le prejšnji direktor Boško Šrot - zanj je treba v šestih mesecih vložiti odškodninsko tožbo, vsi nadzorniki (vključno s Tonetom Turnškom) in pa sedanje vodstvo laške pivovarne pa so razrešnico prejeli. Tudi zaradi tega so v društvih MDS in VZMD napovedali izpodbojne tožbe, pa tudi, ker se odškodninsko ne bo tožilo nekdanjih nadzornikov, ki naj bi ali pa bi morali vedeti za škodljivo ravnanje prejšnje uprave Pivovarne Laško, pa po njihovem niso pravočasno ukrepali.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 07. 2010  Stran: 8

Preoblikovanju iz dejanskega v pogodbeni koncem, ki naj bi Pivovarni Laško prinesel precejšnje prihranke, je najbolj nasprotoval največji lastnik NLB. Je pa bil njegov kandidat (dr.Peter Groznik) imenovan v nadzorni svet laške pivovarne.

---

Direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko je včerajšnjo skupščino delničarjev, na kateri je bilo prisotnega blizu 83 odstotkov kapitala, ocenil kot uspešno. In to čeprav ni bil sprejet predlog o oblikovanju pogodbenega koncema, ki bi po mnenju vodstva pivovarne prinesel predvsem veliko sinergij. Preoblikovanju iz t.i. dejanskega v pogodbeni koncem je nasprotoval predvsem največji lastnik laške pivovarne, banka NLB, ki je formalno sicer menila, da je treba najprej pripraviti konkreten načrt finančne reorganizacije, torej, kako se bodo bankam, tudi njim, vrnili krediti. Spet druga razlaga pa pravi, da so se bali, da bo v pogodbenem koncernu bistveno težje prodati kakšno od hčerinskih družb kot posamično naložbo. Za preoblikovanje v pogodbeni koncem je sicer glasovala večina prisotnih delničarjev (65 odstotkov), a bi jih moralo vsaj 75 odstotkov.

Delničarji zahtevali odškodninsko tožbo

Prvi mož Pivovarne Laško je bil tudi zadovoljen, ker je NLB z dr. Petrom Groznikom (predlog je dobil zgolj 52-odstotno podporo), sicer predsednikom uprave KD Skladi, dobila novega nadzornika, ki bo v nadzornem svetu nadomestil Toneta Turnška, sicer dolgoletnega direktorja Pivovarne Laško, ki je pred časom odstopil (Groznikov mandat bo trajal do 31. avgusta 2013). Dušan Zorko je menil, da bo z novim nadzornikom tudi NLB bolje spoznala, v čem je korist preoblikovanja družbe, in čez čas tudi podprla pogodbeni koncem. Prav z njim naj bi v skupini Pivovarna Laško v letu 2014 dosegli 355 milijonov evrov prihodkov in 60 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Je pa včerajšnja skupščina delničarjev med drugim sprejela sklep, da je treba v šestih mesecih vložiti odškodninsko tožbo zoper prejšnjega direktorja Boška Šrota. Višina odškodnine pa bo odvisna od ugotovitev revizorjev in pravnih strokovnjakov. Približno 160 milijonov evrov odpisov, ki so jih morali zaradi v preteklosti sprejetih napačnih odločitev opraviti v Pivovarni Laško, pa po Zorkovih besedah ne bo osnova za višino morebitnega odškodninskega zahtevka.

Nezadovoljni in srboriti mali delničarji

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 17. 07. 2010 Stran: 2

Po včerajšnji skupščini delničarjev Pivovarne Laško lahko zapišemo, da je to bitko dobila NLB. Predvsem po njeni zaslugi še nekaj časa družbe skupine Pivovarne Laško, kar naj bi pri poslovanju prineslo veliko sinergij, ne bodo delovale kot pogodbeni koncem. S skromno, 52-odstotno večino pa je bil (dr. Peter Groznik) izglasovan tudi kandidat NLB, ki je v nadzornem svetu zamenjal dolgoletnega direktorja laške pivovarne Toneta Turnška. Da v NLB, ki je največja lastnica Pivovarne Laško, s svojim nadzornikom prevzamejo tudi del potrebne odgovornosti, se nam zdi tudi povsem na mestu.

---

Pri društvih malih delničarjev, najbrž kar upravičeno, pa ni nič kaj priljubljen Turnšek. Posebej zanj, ki je deloval tudi v prejšnjem nadzornem svetu, ko je Pivovarno vodil Boško Šrot, so zahtevali, da poleg Šrota ne dobi razrešnice. S predlogom niso uspeli in so zato napovedali izpodbojne tožbe. Kakor tudi na sklep, da poleg prejšnjega direktorja laške pivovarne odškodninsko ne bodo toženi tudi člani nekdanjega nadzornega sveta. Menili so, da bi bil to prvi primer, ko bi v Sloveniji nekdo odgovarjal za svoje sMbo nadziranje oziroma ko ga sploh ni bilo. To bi bilo po njihovem mnenju tudi dobro sporočilo za druge morebitne nadzornike, da je ob relativno slabem plačilu to predvsem moralna in častna funkcija, da pa se za napačne odločitve in pomanjkljiv nadzor prav tako mora odgovarjati, kakor naj bi to veljalo za vodstva družb.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 9

Čeprav naj bi se del politike zavzemal za prodajo Pivovarne Union, naj bi bila bolj smiselna prodaja bodisi Fructala ali Radenske. Na današnji skupščini delničarjev Pivovarne Laško tudi o novem nadzorniku ter o preoblikovanju v koncem

---

Skupina Pivovarna Laško - danes se bo sestala skupščina delničarjev - naj bi imela okrog 450 milijonov evrov finančnih obveznosti (dolga), kar naj bi bil 7-kratnik EBITDA (dobička iz poslovanja pred amortizacijo). Ker naj bi banke, tako naš vir, ki je želel ostati neimenovan, zahtevale, da naj bi bilo dolga le do 2,5- do 3-kratnik EBITDA, bi bilo treba s prodajo premoženja priti do približno 200 milijonov evrov kupnine. Ta isti neimenovani vir pa meni, da bi bila po Večeru in Delu boljša kot prodaja Pivovarne Union recimo prodaja ajdovskega Fructala ali Radenske, in še to kupcem (finančnim skladom ali strateškim investitorjem), ki bi imeli sedež vsaj 1500 kilometrov stran ter tako ne bi bil ogrožen prihodnji razvoj obeh družb.

Prodaja Pivovarne Union, kar naj bi podpiral del politike in bank, predvsem v NLB, ne bi bila smiselna (vsaj) iz dveh razlogov. Proizvodnja piva je namreč neprimerno bolj donosna kakor proizvodnja brezalkoholnih pijač, kjer so stroški proizvodnje višji, prodajne marže pa nižje. Prav tako bi se lahko spraševali, čemu je pred leti Pivovarna Laško sploh šla v pivovarsko vojno z InBev (takrat še belgijskim Interbrewom) za prevzem Pivovarne Union, če bi sedaj ljubljansko pivovarno (od)prodala.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 13

Skupščina Pivovarne Laško

Ljubljana - Le še nekaj ur nas loči od skupščine Pivovarne Laško, ki bi lahko usodno zaznamovala prihodnost največje domače pivovarne. Njeni delničarji bodo danes glasovali tudi o oblikovanju pogodbenega koncema, ki bi lahko postal ključen za sanacijo močno zadolžene družbe, ki ima do bank skoraj 450 milijonov evrov dolgov. Na skupščini se obeta kar nekaj »močnih« točk, zaradi česar poznavalci ne izključujejo, da bi danes v Laškem lahko drug za drugim padali nasprotni predlogi in da bo današnja razprava kot že tolikokrat do zdaj - burna in dolga.

---

Glavno vprašanje pred skupščino je, ali bodo banke danes podprle predlog o oblikovanju pogodbenega koncema, kot ga delničarjem v sprejetje ponuja uprava laške pivovarne pod taktirko Dušana Zorka. Po njenem predlogu bi se laška skupina preoblikovala v pogodbeni koncem, pod okriljem katerega bi združili družbe s pijačami (poleg pivovarn Union in Laško tudi Fructal in Radensko), ne pa tudi njenih drugih družb.

Za izglasovanje omenjenega predloga je po zakonu potrebna podpora Ireh četrtin na skupščini pri= šotnih glasov, a slišati je, da omenjenemu predlogu menda niso naklonjeni vsi delničarji. To naj bi veljalo zlasti za Novo Ljubljansko banko, ki je od lanske zaplembe delnic holdingu Infond največja, skoraj petinska lastnica pivovarne (19,9-odstotni delež).

Po govoricah, ki krožijo v poslovni javnosti, naj bi se v NLB bolj kot h povezovanju pod eno streho nagibali k ločitvi skupine na več delov, česar v NLB - kot že običajno - niso hoteli komentirati.

Gneča za mesto nadzornika?

Veliko ugibanj je tudi, ali bodo na današnji skupščini še dodatni nasprotni predlogi. To bi se lahko zgodilo pri glasovanju o razrešnici upravi in nadzornikom za delo v prejšnjem letu ter pri imenovanju novega predstavnika kapitala, ki bo v NS pivovarne zamenjal Toneta Turnška. Pri točki volilni predlogi so trenutno aktualni trije predlogi, saj so delničarji na predlog uprave že vložili dva nasprotna predloga. Uprava in NS družbe predlagata, da se na to mesto izvoli Bojan Cizej, Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) želi na tem mestu videti Bojana Ludvika Šefa in Nova Ljubljanska banka Petra Groznika, lahko pa bo svojega predstavnika v nadzorni svet pivovarne želel imenovati še kdo.

Združenje Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) pa nasprotuje predlogu uprave o načinu glasovanja o razrešnicah upravi in nadzornikom za delo v lanskem letu. Po predlogu uprave bi delničarji o razrešnicah glasovali ločeno, in sicer o nepodelitvi razrešnice Bošku Šrotu, zatem o podelitvi razrešnice direktorju Dušanu Zorku in ločeno o podelitvi razrešnice nadzornikom. MDS dodatno predlaga, naj skupščina sprejme sklep o ločenem in poimenskem glasovanju o podelitvi razrešnice nadzornikom.

Medij: Delo Avtorji: Škerl Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 13

Skupščina delničarjev

Predstavnik Mednarodne finančne korporacije (IFC) izvoljen v nadzorni svet -Gorenje lani poslovalo s 6,03 milijona evrov izgube - Pokrili sojo z dobičkom iz prejšnjih let - Obetavno letošnje poslovanje

Velenje - Delničarji največjega slovenskega izvoznika, družbe Gorenje, bodo letos ostali brez dividend. Skupščina delničarjev je včeraj potrdila vse predloge uprave, tudi to, da naj dobrih 928.000 evrov bilančnega dobička iz lanskega poslovnega leta ostane nerazporejenega, saj je podjetje poslovalo z izgubo. Prvič so se na skupščini pojavili predstavniki Mednarodne finančne korporacije (IFC), ki je z malo manj kot 12 odstotki ta mesec vstopila v Gorenjevo lastniško strukturo, svojega predstavnika, Monačana Bernarda C. Pasquierja, bodo od zdaj imeli tudi v nadzornem svetu.

---

Skupščina, kjer je bilo prisotnega 61,43 kapitala, je s skoraj 98 odstotki podprla Pasquierja, zato ni bilo treba glasovati o nasprotnem predlogu združenja malih delničarjev, ki bi na tem mestu raje videli Haralda Kernerja. S participiranjem pri odločanju bi, kot je dejal predsednik združenja Kristijan Verbič, državljani dobili pozitiven signal, da se vendarle splača vlagati v vrednostne papirje.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Svenšek Katja  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 15. 07. 2010  Stran: 19

Ljubljana - Na skupščini Vzajemne, ki bo potekala 26. julija, bo očitno vroče, saj v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), kjer so pripravili nasprotne predloge za sestavo nadzornega sveta, pričakujejo več kot 20.000 pooblastil. Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak zagotavlja, da bodo v primeru uspeha oziroma če skupščina potrdi njihov predlog nadzornega sveta, upravo izbrali pregledno na javnem razpisu.

Kidriču in Permanu ne bi podelili razrešnice

Da se nov mandat obeta predsedniku izredne uprave Vzajemne Dušanu Kidriču, smo v Dnevniku poročali že konec junija, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, če ZDUS na skupščini uspe s svojim predlogom nadzornega sveta. V ZDUS namreč nasprotujejo podelitvi razrešnice izredni upravi zavarovalnice in strokovnemu svetu Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), ki od imenovanja izredne uprave opravlja funkcijo nadzornega sveta. Predstavnika ZDUS, Milan Zabavnik, strokovni sodelavec ZDUS, in Matjaž Vizjak, tiskovni predstavnik ZDUS, bosta na skupščini med drugim namreč predlagala, da se ločeno glasuje o podelitvi razrešnice nekdanji upravi Vzajemne pod vodstvom Boštjana Averja in nekdanjemu nadzornemu svetu ter o razrešnici izredni upravi ter nadzornemu svetu pod okriljem AZN. Kot je zapisano v predlogu nasprotnega sklepa, predlagatelj »ne želi, da se izredni upravi in strokovnemu svetu AZN podeli razrešnica«.

ZDUS: Agencija je nadzornike izbrala na neprimeren način

Poročali smo že, da je v nadzorni svet Vzajemne izredna uprava zavarovalnice oziroma strokovni svet AZN, ki opravlja funkcijo nadzornega sveta, predlagal Jelko Mlakar, Boruta Miklavčiča, Tomaža Banovca in Božidarja Voljča, s čimer pa se v ZDUS ne strinjajo. V nasprotnem predlogu združenja društev upokojencev ni niti Banovca, ki prihaja iz ZDUS. Sami v nadzorni svet zavarovalnice Vzajemne predlagajo Kožuh-Novakovo, podpredsednika ZDUS Mirka Miklavčiča ter predstavnika sindikatov Marjana Urbanča in Andreja Zorka. Vlagatelji so prepričani, da bodo ti ustrezneje zastopali interese vseh članov Vzajemne, kot tisti, kijih je predlagal strokovni svet AZN. »S strani agencije predlagani člani niso bili izbrani na primeren način,« so zapisali v predlog nasprotnega sklepa. Kožuh-Novakova je na včerajšnji novinarski konferenci po poročanju STA sicer ponovila, da ne gre za poskus prevzema zavarovalnice s strani upokojencev, temveč za poskus civilne družbe, da nadzira porabo sredstev na Vzajemni. Predsednica ZDUS ugotavlja, da jih že eno leto ovirajo, zdaj pa upajo, da bo temu konec. Povedala je, da staji oba člana izredne uprave Vzajemne, Kidrič in Irena Kos, zagotovila, da bodo vse priprave na skupščino potekale zakonito, a v isti sapi pripomnila, da so se že pojavili namigi, da bi utegnili sklepe skupščine razglasiti za nične, ker naj bi na njej prevladovala zgolj ena starostna skupina.

Z nasprotnimi predlogi tudi mali delničarji

Predsednik društva Mali delničarji Rajko Stanković medtem meni, da je predvideni štiriletni mandat novega nadzornega sveta predolg, saj bo po pričakovanjih medtem že spremenjen zakon o zavarovalništvu. V nasprotnem primeru bo, tako predlaga Stanković, nov nadzorni svet volila skupščina zavarovalnice prihodnje leto. Nasprotni predlogi se nanašajo tudi na odpoklic nekdanjih nadzornikov zavarovalnice, saj da so tem z imenovanjem izredne uprave oktobra lani prenehala veljati pooblastila in pristojnosti, ne pa tudi mandat.

Medij: Naš čas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 15. 07. 2010 Stran: 4

Mali delničarji zahtevali sklic skupščine Premogovnika Velenje - Ocenjujejo, da so oškodovani - Premogovnik zatrjuje, da ni tako

---

Velenje, 9. julija - Na skupščini Premogovnika Velenje, ki je potekala v petek, so obravnavali zahtevo nekaterih malih delničarjev, ki so želeli preveriti ustreznost prodajne cene premoga.

Na skupščini so imenovali posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost in zakonitost poslov v zvezi s prodajo premoga Termoelektrarni Šoštanj oz. Holdingu Slovenske elektrarne. Posebna revizija se bo opravila za obdobje zadnjih petih let. Revizor bo preveril ustreznost cene, po kateri je Premogovnik Velenje prodajal premog Termoelektrarni Šoštanj, gibanje cen električne energije in cen premoga v tem času ter ugotavljal morebitna razhajanja med gibanjem cen električne energije in cen premoga. Revizor ima tudi nalogo ugotoviti obseg morebitnega oškodovanja Premogovnika Velenje zaradi domnevno neustrezne prodajne cene premoga ih obseg morebitnega okoriščanja Termoelektrarne Šoštanj ali krovne družbe HSE zaradi domnevno neustrezne prodajne cene premoga.

Revizor bo preveril zakonitost vodenja poslov, ki so povezani izključno s prodajo premoga. Na predlog HSE so za revizorja imenovali revizijsko družbo Audit&-Co iz Lendave. Manjšinski delničarji, ki so zahtevali tokratni sklic skupščine, so sicer predlagali, da se za revizorja imenuje družba Revidocom iz Maribora.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 07. 2010 Stran: 21 Foto: Bojan Velikonja

Ljubljana - Odkar Žiga Debeljak vodi Mercator, še ni doživel tako mirne skupščine delničarjev kot včeraj. Z izjemo nekaj bolj ali manj (ne)prijetnih vprašanj malih delničarjev so ti kljub odsotnosti največjega delničarja, Skupine Pivovarno Laško, potrdili vse sklepe, ki jih je predlagal skupaj z nadzornim svetom.

---

Največ pozornosti javnosti je letos pritegnila nova dividendna politika, na katero je Mercator moral pristati tudi pod pritiski velikih delničarjev, menda zlasti Nove Ljubljanske banke in Abanke. Banke so namreč v zameno, da za največ dve leti ostanejo v lastništvu Mercatorja oziroma da delnic, ki so jih dobile z zasegom od družb okoli laškega imperija, ne prodajo lastniku, ki je sovražen Mercatorju, terjale bistveno višjo dividendo. In jo bodo tudi dobile, saj so delničarji potrdili - včeraj je bilo sicer na skupščini prisotnih le 56 odstotkov kapitala kar 60 odstotkov višjo dividendo od lanske. Mercator bo tako letos za izplačilo dividend v višini 7,2 evra bruto na delnico namenil skoraj ves bilančni dobiček. Ta je namreč konec lanskega leta znašal 27,15 milijona evrov, za izplačilo dividend pa bodo namenili 27,11 milijona evrov. Nekaj več kot 42.000 evrov preostanka bilančnega dobička bodo pustili nerazporejenega.

Višina dividende (in njen vpliv na poslovanje) je med delničarji zaskrbela le predsednika društva Mali delničarji Rajka Stankoviča, vendar ga je Debeljak potolažil s pojasnilom, da Mercator ne bo imel težav zaradi izplačila tolikšne dividende, saj bo dodatno dezinvestiral poslovno nepotrebno premoženje in sprejel ukrepe za učinkovitejše upravljanje obratnih sredstev.

»Mercator je v preteklih letih za izplačilo dividend porabil manj kot tretjino ustvarjenega dobička, tako da ima iz tega naslova zadržanih skoraj 250 milijonov evrov. Ti se lahko kadar koli sprostijo v bilančni dobiček. Nastali so namreč tako, da so se delničarji v preteklosti odrekli izplačilom njim pripadajočih ustvarjenih dobičkov,« je še zatrdil prvi mož Mercatorja.

Prvega moža Mercatorja Žigo Debeljaka (v sredini) sta z vprašanji mučila zlasti dva delničarja. Andraža Grahka iz KD Skladov (drugi z leve) med drugim moti, da Mercator razkriva premalo podrobnosti o svojih nakupih trgovcev na jugovzhodnih trgih, Rajka Stankovića pa letošnja dividendna politika.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 07. 2010 Stran: 8
 

Včerajšnja skupščina Mercatorja minila brez predstavnikov skupine Laško, največje lastnice Mercatorja NKBM Matjaža Kovačiča, od včeraj nadzornika Mercatorja, se po neuradnih podatkih zanima za povečanje 5,2-odstotnega deleža v Mercatorju. NKBM uradno pravi, da v tej smeri niso sprejeli nobene odločitve.

---

Danes je zadnji dan, ko delnice Mercatorja prinašajo 7,2 evra bruto dividende. Delnica utegne zaradi ugasnitve pravice do dividende kratkoročno upasti, je pa finančna skupina Alta v zadnji analizi enoletno ciljno ceno postavila na 170 evrov, včerajšnji enotni tečaj na borzi pa je bil 154,68, kar pomeni 4,65-odstotno dividendno donosnost. Mercator je med tremi družbami z najvišjo dividendno donosnostjo na ljubljanski borzi (več na www.finance.si/284425).

 

Šefu najboljšega soseda Žigi Debeljaku (v sredini) seje po skupščini smejalo, saj so bili gladko izglasovani vsi sklepi.

Z leve Žiga Hieng, KD Skladi, in Andraž Grahek, KD Skladi, desno Rajko Stankovič, zastopnik malih delničarjev.  

---

Zakaj so na skupščini manjkali Laščani?