Društvo MDS

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 08. 2010 Stran: 10

Letos morajo v Istrabenzu v skladu s sklepom prisilne poravnave skupaj z obrestmi vrniti nekaj manj kot 100 milijonov evrov in po prodaji deleža v Drogi Kolinski, Turizmu Kras in podjetju Logina ter napovedani prodaji Instalacije so na dobri poti, da svoje upnike poplačajo

Po prodaji skoraj 89-odstotnega lastniškega deleža v Drogi Kolinski hrvaški Atlantic Grupi konec junija je koprski Istrabenz prek hčerinske družbe Istrabenz Turizem prejšnji mesec prodal še 100-odstotni lastniški delež v podjetju Turizem Kras, ki upravlja tudi Postojnsko jamo. Kupec slednjega podjetja, Marjan Batagelj iz podjetja Batagel & Co., je celo izjavil, da bi bila še pred dvema letoma kupnina trikrat višja. Njegovo podjetje je tako Istrabenz Turizmu plačalo 12,4 milijona evrov, hrvaška Atlantic Grupa pa naj bi do konca leta plačala okrog 235 milijonov evrov. Vrednost Droge Kolinske je bila ocenjena na 382 milijonov evrov, od tega se je odštel neto finančni dolg (približno 147 milijonov evrov). Ker pa obstaja (resda majhna) verjetnost neplačila kupnine za Drogo Kolinsko, so v Istrabenzu pred dnevi z izbiro finančnega svetovalca (dunajski Unicredit) pričeli še prodajo 51 odstotkov podjetja Instalacija, ki v koprskem Serminu skladišči in pretovarja naftne derivate. Prav tako prodajajo portoroške in opatijski hotel.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 08. 2010 Stran: 9

Le še do 7. avgusta ima družba TSZeron Imperial čas, da vplača blizu 30 milijonov evrov svežega denarja. Večinski lastnik Kolonel naj bi le zavlačeval pred uvedbo stečajnega postopka

" Delničarji Centra Naložb - vseh je še 33.173, največji med njimi z dobrimi 76 odstotki delnic pa je Kolonel Boška in Anice Šrot - so na nedavni skupščini 23. julija pričakovano sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe. Tako naj bi celjska družba TS Zeron Imperial, ki sta jo lani s 7500 evri ustanovnega kapitala ustanovila Zoran Zorko in družba Tri-Star Imperial s Komorskih otokov, do 7. avgusta vplačala 29,6 milijona evrov. Četudi se cena delnice Centra Naložb na Ljubljanski borzi v zadnjem mesecu dni giblje med enim in petimi evrskimi centi, naj bi TS Zeron Imperial za posamično delnico v dokapitalizaciji odštel kar 4,17 evra ter z vplačilom 29,6 milijona evrov postal 65,27-odstotni lastnik Centra Naložb.

Boljši poznavalci razmer menijo, da si Šrotov Kolonel z že četrto napovedano dokapitalizacijo, od katerih pa se nobena ni udejanjila, zgolj kupuje čas, preden bo Center Naložbe (nekdanji Infond Holding 1) dejansko šel v stečaj. Sestrski Infond Holding, katerega največje upnice so družbe skupine Pivovarne Laško, je šel v stečaj že decembra lani. Njegov nekdanji direktor Matjaž Rutar naj bi sedaj delal v velenjskem podjetju Opus Invest, katerega solastnik je skupaj z Brankom Šibakovskim (ACH, nekdanji Autocommerce). Opus Invest je sicer z 1,79 odstotka delnic deveti največji lastnik Banke Celje, Šibakovski pa je bil odgovoren za menedžerski prevzem ACH prek družbe Protej.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.

V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Šalamun Andreja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 07. 2010 Stran: 4

Sodišča nimajo znanj, nadzorniki pa preveč dobre zveze, da bi kdaj za slabo delo tudi plačali, opozarjajo sogovorniki

Podjetja so na kolenih, njihovi upniki ne dobijo denarja, delničarji izgubljajo premoženje. Kaj so počeli nadzorniki, da so poslovodstvom dopustili takšno slabo, morda nezakonito upravljanje družb? Kako lahko člane nadzornega sveta izterjate, da vam plačajo izgube, ki so nastale zaradi jalovega nadzora?

Težko, pravijo naši sogovorniki. Pa ne zato, ker ne bi imeli ustrezne zakonodaje, temveč zato, ker nadzornikov nihče ne zna izterjati, sodniki niso Usposobljeni, povrhu vsega pa svoje naredijo še socialna omrežja oziroma poznanstva, ki varujejo »svoje« nadzornike.

Kar nekaj primerov je, kjer bi lahko pregledali, ali so zaradi morebitnega slabega dela odškodninsko odgovorni tudi nadzorniki:

• Prevent Global, ki izdeluje avtomobilske prevleke, je pred stečajem; ima le enega kupca, Prevent Dev, katerega lastnik Nijaz Hastor seje kot manjšinski lastnik Preventa Globala spri z večinskim lastnikom Jankom Zakeršnikom.
• Prva Vegradova gradbenica Hilda Tovšak je spravila podjetje pred stečaj, ker se je podobno kot nekdanji šef Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Srot očitno bolj ubadala z menedžerskim prevzemom podjetja kot s posli. Hkrati je sodelovala, kot je ugotovil urad za varstvo konkurence, v kartelnem dogovarjanju pri avtocestnih poslih. Davkoplačevalci smo jih menda preplačali za tretjino oziroma okoli 2,3 milijarde evrov. Bo moral Vegrad plačati del preplačanih avtocest in kje so bili ob dogovarjanju nadzorniki?
• V Luki Koper že mesece tuhtajo, kako bi odškodninsko tožili nekdanjo upravo Roberta Casarja in morda nadzornike zaradi vrste spornih poslov, tudi nepremičninskih.
• V začetku leta je Intereuropa vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi pod vodstvom Andreja Lovšina zaradi spornega vlaganja v logistični center Cehov v Moskvi. Tožba je vredna 37,5 milijona evrov.
• Že leta se vleče tožba Zavarovalnice Triglav proti nekdanji prvi dami Nadi Klemenčič in nekdanjemu prvemu nadzorniku Milanu Maroltu zaradi domnevno spornih oziroma previsokih nagrad. O tožbi mora prvostopenjsko sodišče odločati vnovič, prvič sta bila Klemenčičeva in Marolt oproščena.
• Ali pa denimo Hit: nekdanjega predsednika uprave Nika Trošta tožijo zaradi kupovanja zemljišč po Balkanuza dva milijona evrov. Tožb proti nadzornikom ni.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2010 Stran: 11

Na skupščini Vzajemne so leteli očitki o nekompetentnosti novega nadzornega sveta. Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da kdo od nadzornikov ne izpolnjuje pogojev, lahko zahteva sklic skupščine in odpoklic člana nadzornega sveta

Dogajanje okoli Vzajemne se s ponedeljkovo skupščino, ko so predstavniki upokojencev z večino glasov na skupščini izvolili svoje predstavnike v nadzorni svet, še zdaleč ni umirilo. Pomisleke o kompetentnosti za nadziranje zavarovalnice je na skupščini v zvezi z dr. Matejo Kožuh Novak, Mirkom Miklavčičem, Marjanom Urbančem in Andrejem Zorkom izrazil odvetnik in član Vzajemne Bojan Pečenko. Včeraj pa je Agencija za zavarovalni nadzor napovedala, da bo preverila reference novih nadzornikov Vzajemne, in če kdo od članov pogojev ne bo izpolnjeval, bo tudi ukrepala.

Nova skupščina v pol leta?

"Ta imena so tudi določeni mnenjski voditelji, ki so z glasovanjem na skupščini in z javnimi izjavami dala vedeti, da ne razumejo zakona o zavarovalništvu, zlasti zaradi nestrinjanja s predlaganimi spremembami statuta, kar nalaga zakon, ter nerazumevanja funkcije nadzornega sveta in izredne uprave," je na ponedeljkovi skupščini dejal Bojan Pečenko, ko je izrazil dvom, da so novi nadzorniki usposobljeni za nadziranje Vzajemne. Dušan Kidrič, predsednik uprave Vzajemne, je opozoril, da mora biti nadzorni svet sestavljen tako, da nadzira celotno poslovanje zavarovalnice, ne samo porabo, ampak tudi pridobivanje denarja.

Rajko Stankovič, ki je na skupščini napovedal izpodbojno tožbo tako na sklep o novem nadzornem svetu kot na zavrnitev sklepa o spremembah statuta, je po skupščini povedal: "Statut bi morali uskladiti z zakonom o gospodarskih družbah. Zavrnitev teh sprememb pomeni, da akterji ne spoštujejo zakona. Že pred glasovanjem sem šel do odgovornih, da bi se dogovorili o spornih delih, ki bi jih izločili, druge spremembe pa sprejeli, pa tega niso želeli. Prizadevali si bomo, da poslanci čim prej sprejmejo spremembe zakona o zavarovalništvu, potem bo predvidoma v pol leta treba sklicati novo skupščino."

Agencija bo preverila kandidate

Medij: Delo Avtorji: Zupanič Milena Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 27. 07. 2010 Stran: 1

Največja zdravstvena zavarovalnica

Predstavniki Zveze društev upokojencev niso dali zaupnice nikomur; tudi strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor ni dobil razrešnice

Ljubljana - Včerajšnja skupščina Vzajemne je potekala v znamenju upokojencev: med sodelujočimi je bilo kar tri četrtine starejših, izglasovali so vse sklepe, ki jih je predlagala Zveza društev upokojencev (Zdus), in postavili svoj nadzorni svet. Izrekli so ostro kritiko ne le upravi Boštjana Averja s Petrom Pustatičnikom in Davorjem Hvalo, ampak tudi izredni upravi Dušana Kidriča in Irene Kos ter Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) s predsednikom Mihaelom Permanom na čelu. Razrešnice, torej odveze odgovornosti za preteklo leto in s tem priznanja za dobro delo, ni včeraj prejel nihče, niti noben član strokovnega sveta AZN.

»Popolnoma ste me izenačili s tistimi, ki smo jih zamenjali. S tem se je pokazalo, da niste sledili temu, kar se je v tistem času dalo narediti. Lepa popotnica za naprej. Hvala lepa,« je, vidno prizadet, takoj po glasovanju dejal Kidrič, ki je včeraj znova povedal, da je prekinil več pogodb, s katerimi so nekdanje uprave Vzajemne po nepotrebnem in nenamensko porabljale denar, namenjen za zdravljenje.

»Nismo mu dali razrešnice, ker ni polno sodeloval z nami. Očitam mu tudi, da ni zastavil sponzoriranja pregledno in da se strinja s projektom solventnost 2, ki zelo smrdi. Če pa bi jaz bila Mihael Perman, bi se vprašala, kako je mogoče, da moj predlog ni dobil niti enega glasu podpore,« je po skupščini pojasnila Mateja Kožuh Novak, predsednica Zdusa, ki jo je za zastopanje pooblastilo največ, kar 14.137 članov Vzajemne.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 07. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Zdravstveno zavarovalnico Vzajemna, nad katero nadzor je na včerajšnji skupščini prevzela Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), bosta do imenovanja nove uprave vodila Dušan Kidrič in članica uprave Irena Kos. To so ju v ZDUS prosili kljub temu, da jima razrešnice niso podelili. Medtem bo novi nadzorni svet, ki so ga včeraj imenovali na predlog ZDUS, začel revizije poslov prejšnjih vodstev zavarovalnice, upravi pa bodo najverjetneje omejili določena pooblastila. Kandidata za predsednika nove uprave po besedah Kožuh-Novakove nimajo, želijo pa nekoga bolj skromnega.

Kidrič je po skupščini poudaril, da je v času, ko je vodil Vzajemno, delal v korist zavarovalnice, in da je izredna uprava naredila vse, kar je lahko. »Obstaja iluzija, da se da vse hitro opraviti in ta iluzija vztraja,« je očitke, da izredna uprava ni razčistila z nepravilnostmi bivših uprav, komentiral Kidrič. Ta bo sicer še ta teden sklical sejo novega nadzornega sveta. Izredni upravi v bran je na skupščini stopil predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovič, v času izredne uprave Vzajemne tudi član posvetovalnega organa uprave zavarovalnice. Ta je izrazil prepričanje, da je izredna uprava naredila vse, kar je v njeni moči, da je vzpostavila normalno stanje. »Podprla je ukrepe, ki bi na sodišču doživeli sodni epilog. Tožiti kar vse povprek ni smiselno,« je dejal Stankovič. »Ne morem se znebiti občutka, da gre pri nepodelitvi razrešnice za užaljenost glede podeljevanja sponzorskih sredstev,« je dodal.

Medij: Finance Avtorji: STA,Rednak Andreja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 27. 07. 2010 Stran: 7

Novi nadzorniki Vzajemne bodo, kot je včeraj po skupščini dejal eden od njih, Mirko Miklavčič, začeli z razpisom nemudoma iskati kandidate za novo upravo zavarovalnice, dotlej pa bo Vzajemno še naprej vodila začasna uprava Dušana Kidriča in Irene Kos.

Za nove člane NS Vzajemne je skupščina z nasprotnim predlogom upokojencev, ki so prevladovali na skupščini (imeli so več kot 90 odstotkov od navzočih skoraj 19 tisoč glasov), včeraj izvolila predstavnika zveze društevupokojencev Matejo Kožuh Novak in Mirka Miklavčiča ter predstavnika svobodnih sindikatov Marjana Urbanča in Andreja Zorka. Kožuh Novakova je dejala, da v upravo želijo sposobne ljudi, ki so pripravljeni delati, ne pa služiti na račun članov, ki plačujejo premije. Napoveduje tudi nadaljevanje revizij poslovanja,pregledkadrovske sestave Vzajemne in omejitevpooblastil začasni upravi. Kidričje ob tem dejal, da so pooblastila (glede vrednosti podpisovanja pogodb) hoteli omejiti že v statuta, pa sprememb večina na skupščini ni sprejela.

Mali delničarji napovedali izpodbojne tožbe

Zaradi izvolitve članov NS in tudi zaradi nesprejetja statuta pa je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije napovedal izpodbojne tožbe. Kot pravi, bo od konca avgusta Vzajemnin statut neusklajen z novelo ZGD, zaradi česar »bomo v prekršku in bi nam lahko naložili tudi globo«. O novem nadzornem svetu pa pravi, da sindikalna predstavnika v njem »po vsej verjetnosti nimata vodstvenih izkušenj, torej bosta težko dobila licenco AZN«, kot »nekredibilnega in nepovezovalnega« pa vidi tudi Mirka Miklavčiča.

Vsi brez razrešnice

Medij: Finance Avtorji: J. Ši. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 21. 07. 2010 Stran: 11

Skupščina delničarjev KS Naložb, ki so v večinski lasti drugega najbogatejšega Slovenca Igorja Laha, je sklenila, da lanski bilančni dobiček 2,3 milijona evrov ostane nerazporejen. Društvo malih delničarjev je z nasprotnim predlogom predlagalo pol evra bruto dividende, a predlog ni bil sprejet, zato so napovedali izpodbojne tožbe. Za člana nadzornega sveta so na skupščini izvolili Franceta Pevca, ki bo nadomestil Iztoka Debeljaka, ki je odstopil.

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 20. 07. 2010 Stran: 1

Vroča skupščina Luke Koper

Mali delničarji in zaposleni odločno nasprotujejo razširitvi - Nerazrešnica stari upravi in NS

Koper - Na včerajšnji skupščini delničarjev Luke KoperJe veliko vroče krvi povzročila odločitev, s katero so sprejeli sprememb«* statuta družbe. Manjšinski delničarji in predstavniki zaposlenih so nasprotovali predvsem določilu, po katerem naj bi uprava čez eno leto štela pet članov.

»To je v nasprotju s prizadevanji, da bi družba ravnala racionalno, gre za politično odločanje. Bojevali se bomo z vso močjo, da Luke ne boste uničevali s politiko, kot so jo v preteklosti. Vzemite si čas za premislek, pustite upravi, da podjetje uspešno vodi naprej. Na tej upravi še nismo našli madeža. Če bo uprava razširjena, bomo zaposleni sprejeli nekatere ukrepe, saj smo enotni bolj, kot smo bili kdaj prej,« je dejal Mladen Jovičič, sicer član nadzornega sveta iz vrst zaposlenih.