Cinkarna Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 08. 2014 Stran: 8

Boj med upravo Perutnine Ptuj in državo se bo nadaljeval tudi na letošnji skupščini. Kapitalska družba namreč zahteva, da delničarji imenujejo posebnega pooblaščenca, ki bi preučil možnosti vložitve tožb zoper upravo ptujske skupine z Romanom Glaserjem na čelu.

Kapitalska družba (Kad) je na Perutnino Ptuj poslala zahtevo za dopolnitev dnevnega reda prihajajoče skupščine in zahtevo, da delničarji odločajo tudi o imenovanju posebnega pooblaščenca, ki bi preučil možnosti vložitve odškodninskih tožb zoper upravo pod vodstvom Romana Glaserja. Na skupščini 27- avgust se bodo delničarji seznanili tudi z ugotovitvami revizorjev BDO, ki so pregledali nekatere domnevno sporne posle. Med drugim so pod drobnogled vzeli nakup delnic Merkurja, ustanovitev družbe PP Energija in poroštva družbi Univit Stanislava Ražena, ki je pred kratkim končala v stečaju in ki je Holdingu PMP menedžerjev Perutnine Ptuj posredno tudi zagotovila sredstva za izvedbo delnega menedžerskega prevzema. »Ocenjujemo, da je zadolženost družbe Perutnina Ptuj lahko tudi posledica poslov, ki so bili predmet posebne revizije, in je za njih odgovorna uprava družbe,« so nam povedali na Kadu. Za posebnega pooblaščenca, ki bi mu morala uprava Perutnine Ptuj zagotoviti vse dokumente za oceno pravne utemeljenosti vložitve tožb, država predlaga odvetniško družbo Šelih & partnerji, ki bi morala tožbe vložiti najkasneje do konca februarja prihodnje leto.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 08. 2014 Stran: 1 in 7

Manj kot s privatizacijo se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala

Medtem ko privatizacija po enomesečni zamrznitvi ponovno poteka v polnem zamahu, odgovora na vprašanje, katere naložbe so za državo strateškega pomena, še vedno ni.

Brez vizije ali strategije, zgolj s kratkoročnimi ukrepi ter cilji. Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena.

Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 04. 2014 Stran: 8

Cinkarna Celje, ki je globoko v prodajnem postopku, bo še pred njegovim koncem svojim delničarjem izplačala visoke dividende. Na skupščini v začetku junija bodo namreč odločali o predlogu, naj se jim izplača kar 6,5 milijona evrov bilančnega dobička oziroma osem evrov bruto za delnico. To je 23 odstotkov več kot lani.

Medij: Večer Avtorji: Petek Rozmari,G.R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2014 Stran: 6

Celotna uprava Premogovnikaje odstopila zavoljo "normalizacije razmer", v HSE pa so se odzvali: "Avtonomna odločitev, situacija skupine paje izjemno zahtevna"

Se včeraj zjutraj je bil predsednik podjetniškega sindikata Premogovnika Velenje (PV) Ferdinand Žerak prepričan, da bodo v tem tednu z upravo in lastnikom HSE vendarle dosegli konsenz. "Na nekih točkah smo že zelo blizu, predvsem pri težavah z zagotavljanjem likvidnosti Premogovnika pa še nismo prišli skupaj. Ravno likvidnost pa je ključna pri vsem skupaj, saj ne bi radi, da se tudi nam zgodi scenarij trboveljskega premogovnika," je dejal Žerak in opozoril, da morata to ključno vprašanje predvsem razrešiti uprava in HSE.

Le nekaj ur kasneje je ostal brez sogovornika. Celotna uprava Premogovnika Velenje, s predsednikom uprave Milanom Medvedom na čelu, je namreč na seji nadzornega sveta nepreklicno odstopila. "Premogovnik Velenje se nahaja na točki, kjer je dobro sodelovanje s HSE nujno. Pogoji za poslovanje v letu 2014 so zelo zahtevni, zato je podpora HSE pri realizaciji poslovnega načrta Premogovnika Velenje nujno potrebna. Uprava Premogovnika Velenje želi s svojim odstopom prispevati k normalizaciji razmer in h konstruktivnemu dialogu," so zapisali v sporočilu za medije.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 09. 01. 2014 Stran: 26

Herman Rigelnik, Roman Glaser, Tatjana Fink in številni drugi tajkuni se zdaj poskušajo reševati z izčrpavanjem podjetij, ki so jih prevzeli. To počnejo neovirano, saj si nadzorne ustanove pri tem zatiskajo oči.

Privatizacija nekdanjega družbenega premoženja je zelo zaznamovala slovensko tranzicijo. Pri tem ni šlo samo za prehod iz enega družbenega in gospodarskega sistema (socializma) v drugega (tržno gospodarstvo), pač pa se je z začetkom tranzicije vzpostavil razvojni model, ki se je pod pokroviteljstvom starih socialističnih sil vzpostavil na temeljih etatizma, monopolov in političnega obvladovanja. Matevž Tomšič, sociolog in politični analitik ter izredni profesor, je tako lani novembra v svoji kolumni Protestantizem in slovenska tranzicija, objavljeni na spletnem portalu Planet Siol. net, zapisal, da bi moral razvojni model »temeljiti na odprtosti in meritokraciji, in namesto da bi spodbujal ustvarjalnost in svobodno podjetniško pobudo, vzdržuje razbohoteno državo in vladavino politično-kapitalskih omrežij«.

Križanič in strici iz ozadja slovenska demokratska stranka (SDS) je v gradivu za izredno sejo državnega zbora sredi decembra lani, ko so zahtevali obravnavo in sprejetje priporočil, povezanih s sanacijo milijardne luknje v slovenskih bankah, zapisala, da so v njihovi poslanski skupini že leta 2009 vladi pod vodstvom Boruta Pahorja predlagali ustanovitev slabe banke in začetek sanacije bančnega sistema. Predlog je bil zavrnjen, namesto tega je takratni finančni minister France Križanič državo dodatno zadolžil za več kot tri milijarde evrov, denar pa naložil v banke kot državne depozite. S tem je takratna oblast umetno ohranjala likvidnost bank, ki bi jih bilo treba že takrat sanirati. »Vse z namenom, da se politično-tajkunski prevzemi podjetij, ki so jih izvajali pripadniki leve politične provinience, zbrani predvsem v Kučanovem Forumu 21, prek nezavarovanih kreditov izpeljejo do konca,« so navedli v poslanski skupini SDS.

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Medij: Večer Avtorji: Petek Rozmari Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 06. 2013 Stran: 3

Po Etolu, Juteksu in Cetisu se novi lastniki obetajo še Cinkarni Celje, Uniorju, Aeru, Banki Celje, Steklarni Rogaška ...

V Zrečah je pravo razburjenje povzročila napoved države, da se odreka večinskemu deležu, ki ga ima v Uniorju. O tem so na eni zadnjih sej poglobljeno razpravljali tudi občinski svetniki, ki se zavedajo pomena, ki ga ima družba v Zrečah. Ne zgolj kot delodajalka - zaposluje več kot dva tisoč ljudi - temveč tudi kot družba, ki pomaga pri vseh lokalnih projektih. Navsezadnje zreška občina v partnerstvu z Uniorjem gradi tekaški center Petre Majdič na Rogli.

A kot je za Večer pred kratkim pojasnil predsednik uprave Darko Hrastnik, je podjetje, ki je sicer zaradi prezadolženosti v postopku finančnega prestrukturiranja, pred prodajo najverjetneje še nekaj časa rešeno. "Unior ima štiri programe, ki so po trženjskih poteh, kupcih, izdelkih in tehnologiji med sabo zelo različni, tako da bo verjetno težko najti kupca, ki bi ga zanimali vsi programi. Morebitni kupec bi verjetno v kasnejši fazi prodajal posamične dejavnosti," je dejal Hrastnik in obenem izrazil željo, da bi morebitni kupec še naprej vzpodbujal in razvijal vse dejavnosti Uniorja, dokapitaliziral podjetje, s tem zmanjšal njegovo zadolženost in ohranil delovna mesta. Ne pozabimo, da je Unior med največjimi proizvodnimi podjetji v Sloveniji, med največjimi izvozniki v državi in med največjimi zaposlovalci. In to ne le v regiji."

Medij: Delo Avtorji: Melihen David Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 10. 06. 2013 Stran: 26

Domači trg Na skupščinah Cinkarne in Aerodroma so se delničarji odločili razdeliti več od predloga uprav

Slovenski borzni trg na tedenski ravni v povprečju ni bil deležen večjih sprememb, tako da se je vrednost delniškega indeksa minuli teden znižala za odstotek. Med delnicami, ki sestavljajo indeks SBITOP, je največ pridobila delnica Telekoma Slovenije, in sicer tri odstotke, medtem ko se je cena najbolj znižala delnici novomeške Krke, za 3,5 odstotka.

Skupščina Cinkarne Celje, ki je lani dosegla slabih šest odstotkov nižjo prodajo in 28 odstotkov nižji čisti dobiček od rekordnega leta 2011, je potekala mirno in brez presenečenj. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi uprave družbe, nadzornega sveta in nasprotni predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev o delitvi bilančnega dobička. Skladno s tem sklepom se slaba polovica od 10,6 milijona evrov dobička uporabi za izplačilo dividend, kar pomeni 6,50 evra bruto na vsako delnico. Dividendna donosnost delnice Cinkarne Celje tako znaša malo več kot deset odstotkov.