Cinkarna Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 04. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Skupina Mercator je pod vodstvom Žige Debeljaka povečala prihodke od prodaje za približno 70 odstotkov, na skoraj tri milijarde evrov. Ko je dotedanji član uprave Gorenja za finance v začetku leta 2006 prevzel vodenje Skupine Mercator, je ta na letni ravni ustvarila 1,75 milijarde evrov prihodkov, njen dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa se je že več let gibal okoli 1 10 milijonov evrov. V prvih dveh letih pod vodstvom Debeljaka so se konsolidirani prihodki povzpeli za skoraj 700 milijonov evrov, EBITDA se je zvišal za dobro polovico, čisti dobičekpa se je potrojil, na več kot 40 milijonov evrov.

Kriza in diskontni trgovci upočasnili rast

V naslednjih letih se je rast poslovanja Skupine Mercator nekoliko upočasnila, kar je vvelikimeriposledica agresivnega nastopa diskontnih trgovcev, sočasno pa se je začelo tudi obdobje finančno-gospodarske krize, ki je pokopalo številne pomembne poslovne sisteme v regiji. Vminulemletu je tako Skupini Mercator uspelo ustvariti malenkost manj kot tri milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, primerljivi EBITDAje ostalnaravnileta2010, čisti dobiček pa se je znižal na 23,5 milijona evrov. V zadnjih treh letih, ki so bila za slovensko gospodarstvo najtežja po osamosvojitvi, so se prihodki Skupine Mercator na letni ravni povečevali za nekaj manj kot pet odstotkov, število zaposlenih v skupini pa se je od nastopa Debeljakovega mandata povzpelo s 16.372, na 24.266 oziroma za 7894.

Padec dobička tudi zaradi financiranja dobaviteljev

Lanskoletni padec čistega dobičkapa ni bil zgolj posledica neugodnih razmer v gospodarstvu in izgub iz tečajnih razlik (srbski dinar in hrvaška kuna), saj je na padec dobička bistveno vplivalo večje znižanje poslovnih obveznosti, kije zaradi višjih stroškovznižalo tudi dobiček. Kljub nekaterim izvedenim prevzemom, s katerimi so prevzeli tudi določene zaloge in poslovne obveznosti, so se na ravni skupine obveznosti do dobaviteljev v minulem letu znižale za kar 50 milijonov evrov, na 510 milijonov evrov. Čeprav je v trgovski panogi običajno, da trgovce financirajo dobavitelji, je bilo stanje v Mercatorju konec lanskega leta ravno obratno. V poslovnih terjatvah in zalogah je imela namreč Skupina Mercator konec lanskega decembra vezanih za 580 milijonov evrov premoženja, medtem ko je svojim dobaviteljem dolgovala 70 milijonov evrov manj.

Ekspanzivna širitev

Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 03. 2012 Stran: 18

Za zrušitev cerkvene finančne piramide, ki bo prizadela skoraj 10 tisoč delavcev, je odgovoren sedanji prvi mož slovenske RKC Anton Stres, kije v odločilnih letih kot vodja gospodarskega sveta mariborske nadškofije sprejel vse ključne odločitve.

Le še 311 evrov ima Gospodarstvo Rast na svojem računu v banki NKBM. Še 128 evrov je v hišni blagajni podjetja, na Slovenski 17 v Mariboru, ostalo premoženje pa je v finančnem smislu bolj ali manj nelikvidno. To so recimo različne barve, laki, razredčila s pretečenim rokom trajanja, gobice, večji in manjši vijaki pa tudi »zlati lističi«, namenjeni restavratorstvu, shranjeni v kleti podjetja. Vse to je skupaj vredno okoli 6000 evrov, piše v minuli teden objavljenem poročilu stečajne upraviteljice tega podjetja, kije bilo nekoč odskočna deska za finančne avanture mariborske nadškofije. Res je, da ima podjetje v lasti še nekaj vinogradov in starejšo hišo v Slovenski Bistrici, kar vse je cenilec ocenil na okrog 245.335 evrov. A v državni NLB se medtem sprašujejo: Kako naj si sedaj s temi razredčili in vinogradi v občini Krčevina povrnejo 91 milijonov evrov, ki so jih pred leti posodili cerkvi, zanje pa je jamčilo Gospodarstvo Rast?

Biblični potop

Za največjo gospodarsko polomijo po osamosvojitvi države je doslej veljal poskus menedžerskega prevzema družbe Merkur. Skupina menedžerjev okrog Bineta Kordeža je po stečaju svojega podjetja za seboj pustila kar 471 milijonov evrov globoko luknjo - toliko terjatev, predvsem do bank, je namreč na koncu priznalo sodišče. Ostali, podobni neslavni primeri so se gibali v razsežnostih tam okrog 150 milijonov evrov. Za 180 milijonov evrov terjatev je denimo za seboj pustil stečaj Poteze Naložb, ki je doslej veljal za drugo največjo gospodarsko polomijo, približno toliko pa je »vreden« tudi poskus privatizacije Pivovarne Laško. Po propadlem menedžerskega prevzemu skupine Laško je Infond holding Boška Šrota bankam ostal dolžen 167 milijonov evrov.

Medij: Družina Avtorji: Štefanič Bogomir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 11. 03. 2012 Stran: 3

Ali bi smel zaradi mariborske cerkveno-poslovne zgodbe izgubiti vero vero v Jezusa in v njegovo Cerkev?

Bilo je tik pred 1. januarjem 2007, ko je Slovenija prevzela evro. V pogovoru s Francetom Arharjem, »očetom« poslavljajočega se slovenskega tolarja, smo se dotaknili različnih vidikov tega monetarnega preskoka in slednjič pristali pri poslovni etiki - tudi cerkveni. Takratne bančnikove besede je bilo mogoče razumeti kot jasno opozorilo, da se v Cerkvi dogajajo stvari, ki se ne bodo dobro končale (vprašljive in ne dovolj pregledne investicije, pri katerih ni jasna finančna konstrukcija in še kaj drugega). Pa si je pri tem priklical v spomin drobno anekdoto: neki jezuitski pater mu je nekoč pojasnil, kako v Cerkvi razumejo denar: da je to hudičev gnoj na božji njivi. »Včasih se zdi, da je pri kom /v Cerkvi/ prvo pomembnejše kot drugo,« je zgodbo komentiral dr. Arhar.

Ali je tega »gnoja« zdaj dokončno zmanjkalo, se je verjetno marsikdo vprašal ob novici, da je okrožno sodišče v Mariboru ob koncu februarja sprožilo začetek stečajnega postopka za največji steber mariborskega cerkveno-gospodarskega projekta, za finančni holding Zvon ena, ki ima (ali je imel) v svojem portfe-Iju večje ali manjše deleže takih gospodarskih biserov, kot so domžalski Helios, razvpiti telekomunikaciji T-2 (ki se ta čas očitno postavlja na noge, a že v drugi lasti), Steklarna Rogaška, celjska Cinkarna, Abanka, Hoteli Bernardin, Petrol, Nova ljubljanska banka ... Po stečajih holdinga Zvon dva in Gospodarstva Rast, preko katerega so bile škofije mariborske metropolije vpete v velike finančno-investicijske posle, je tako pogorišče popolno, »kolateralna« gmotna škoda, ki jo bo utrpela kakšna cerkvena pravna oseba, pa še ne scela izmerjena.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 02. 2012 Stran: 10

Stečajni zakon je omogočil lastniški manever v T-2, pravi Simon Zdolšek iz insolventnega Zvona Ena, v tem je slej ko prej celo odločilni kos razlogov, da je nasedli mariborski finančni holding v stečaju

Večinski lastnik T-2 je bil Zvon Ena do sporne razlastitve, ki je T-2 posadila v naročje Gratela, najmanj 170 milijonov evrov je po Zdolškovih besedah Zvon Ena vložil v ta projekt, "zdaj pa naj bi vse to bilo nič". Stečajni zakon (potem pa še zakon o gospodarskih družbah) da je odprl pot sporni Gratelovi tedvajevski razlastitvi Zvona Ena, in to z izničenjem lastniškega kapitala pod nalepko preteklih izgub.

Prek upniškega odbora se je vse zgodilo, brez kakršnegakoli sklepa sodišča, med lanskimi velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, ko ni bilo možnosti, da Zvon Ena, ki je bil takrat že v prisilni poravnavi, za dokapitalizacijo T-2, za katero je imel predpravico, dobi nujno soglasje sodišča.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 02. 2012 Stran: 9

Mariborsko okrožno sodišče je prisilno poravnavo finančno nasedlega holdinga v večinski lasti mariborske nadškofije obrnilo v stečaj. Banke bodo prodajale zastavljeno premoženje, delničarji pa nimajo česa pričakovati, pravi Rajko Stankovič iz Društva Mali delničarji Slovenije.

Potrditev prisilne poravnave T-2 in s tem razlastitev finančnega holdinga Zvon Ena v tem komunikacijskem podjetju sta zabili zadnje žeblje v krsto Zvonu, sta se včeraj popoldne, ko je mariborsko okrožno sodišče objavilo, da pritrjuje zahtevi največje upnice, NLB, in prisilno poravnavo Zvona Ena spreminja v stečaj, strinjala Zvonov odvetnik Bojan Pečenko in predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič.

Mali delničarji nimajo česa pričakovati

Vse gospodarske družbe okrog mariborske nadškofije so zdaj v stečaju: finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva ter nadškofijsko Gospodarstvo Rast, večinski lastnik Zvona Ena. Pred vrati pa: nova privatizacija podjetij v portfelju finančno nasedlih mariborskih finančnih družb, zdaj od bank zastavnih upnic. Kmalu bodo, predvideva Stankovič, naprodaj deleži v dobrih podjetjih: v domžalskem Heliosu pa Mladinska knjiga Založba, Cinkarna Celje ... In to, spričo krizne gospodarske situacije, relativno poceni. Kljub temu upa, da bodo prodajalci, kolikor je le mogoče, sledili ekonomski logiki in ne za vsako ceno prodajali - pod ceno. Pristojni, cerkveni in državni, pa naj raziščejo odgovornost, poziva. Na krivce za ta polom, zdrs v globoko finančno luknjo, da bi morala pasti najmanj odškodnina. Mali delničarji, okrog 65 tisoč jih je še v obeh Zvonih, ki so verjeli, da se s Cerkvijo zvezano gospodarstvo ne more sesuti, niti veliki (tu so slej ko prej tudi druge katoliške škofije od Kopra do Ljubljane) pa da od stečaja nimajo česa pričakovati. Predsednik društva malih delničarjev se ne more znebiti občutka, da bi bilo drugače, če bi pri nas bilo manj nevoščljivosti in bi bila Katoliška cerkev, katere sestavni del je mariborska nadškofija, bolj enotna. Morda, razmišlja, pa bi po tej poti le omehčala NLB in bi vsaj Zvon Ena ostal v perspektivnejši prisilni poravnavi.

Banke zavrnile reprogramiranje