Center Naložbe

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 9

V sredo so v Pivovarni Laško tik pred iztekom polletnega roka le vložili prvo odškodninsko tožbo zoper Boška Šrota in podjetje Atka-Prima. Anton Turnšek, dolgoletni Šrotov predhodnik in kasneje njegov prvi nadzornik, za zdaj ostaja brez tožbe

Iz Pivovarne Laško so včeraj poslali skopo sporočilo, da so v sredo na podlagi z veliko večino oddanih glasov potrjenega sklepa lanskoletne skupščine delničarjev, ki je bila 16. julija, zgolj nekaj dni pred iztekom polletnega roka na celjskem okrožnem sodišču le vložili odškodninsko tožbo zoper Boška Šrota in družbo Atka-Prima, ki je zdaj v stoodstotni lasti njegove žene Anice Šrot Aužner. Z odškodninsko tožbo od njiju zahtevajo plačilo odškodnine v višini 13,34 milijona evrov iz naslova oškodovanja Pivovarne Laško zaradi poslov v letih 2008 in 2009. Obstaja možnost, da bodo v prihodnosti vložili dodatne odškodninske tožbe, saj celoten obseg škode, ki jo je utrpela laška pivovarna, tudi zaradi nedokončanih sodnih postopkov, v tem trenutku še ni znan, so navedli v Pivovarni Laško ter dodali, da bodo odškodninske tožbe vložile tudi njihove odvisne družbe.

Kakšen bo izplen?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 9

Ponovljena redna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj z veliko neodgovorjenih vprašanj. Letošnje poslovanje Perutnine še z dobičkom?

Z zgolj 61-odstotno podporo delničarjev je bil včeraj popoldne ponovno (avgustovsko skupščino so ponovili zaradi neobjave sklica na spletnih straneh družbe) izglasovan predlog, da se 3,7 milijona evrov bilančnega dobička ne razdeli med delničarje. Četudi so za izplačilo simbolične dividende 0,067 evra na delnico (skupno 384 tisoč evrov), za predlog društva MDS, glasovali predstavnika Kapitalske družbe in Perutninarske zadruge Ptuj ter drugi mali delničarji, a so zmanjkali glasovi Probanke in njenih menedžerjev družbe Zlata moneta II, ki sta skoraj 15-odstotni lastnici Perutnine. Pri tem je zanimivo, da se je v tretjem četrtletju zaradi številnih oslabitev in rezervacij močno poslabšalo tudi poslovanje Probanke, ki od svoje naložbe v Perutnino niti nima kaj prida.

Kako do milijonov pri Infondih?

Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, je na skupščini priznal, da je bilo lansko poslovno leto za Perutnino težko, sklenila ga je s slabih 1,3 milijona evrov čistega dobička, na naše prigovarjanje po skupščini, naj pojasni, kako poslujejo letos, pa je dejal, da z dobičkom, hkrati pa je priznal, da imajo največ težav s prodajo na srbskem trgu, zato tudi še niso želeli kupiti srbskega podjetja Agroživ. Uprava Perutnine naj bi bila dobila od nadzornega sveta soglasje za posojilo približno 11 milijonov evrov Infond Holdingu in Centru Naložbe (nekdanji Infond Holding 1), ki sta zdaj že v stečaju, a je pravna zastopnica društva malih delničarjev MDS Mojca Cvetko opozorila, da sta bili posojili zavarovani zgolj s patronatno izjavo, ki ne daje nobenih pravno zavezujočih učinkov. Pravni strokovnjaki so tudi mnenja, da bo morala Perutnina najbrž iti v pravni spor z Merkurjem, da si bo z njim izmenjala vzajemne deleže, saj je trenutno Perutnina 5-odstotna lastnica malo vrednega Merkurja. Strokovna javnost ugiba, da bi lahko bile iz tega naslova dodatne slabitve Perutnine v vrednosti do 30 milijonov evrov, kar bi lahko dodatno ogrozilo Perutnino, ki ima vsega dobrih 100 milijonov evrov kapitala. Delničarji so upravo Perutnine tudi opozarjali, naj razkrije vse karte, da se tudi Perutnina ne bo znašla v takšnih finančnih težavah, kot sta se že Sava, petinska lastnica Merkurja, ter še bolj sam Merkur, ki je trenutno v prisilni poravnavi.

Odvetnik pred Perutnino s predrto gumo

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 09. 2010 Stran: 11

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, je v primeru Vseslovenskega združenjamalih delničarjev, ki ga zastopa predsednik mag. Kristjan Verbič, proti novinarju Damijanu Toplaku ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Kristjan Verbič je v imenu Vseslovenskega združenja malih delničarjev (v nadaljnjem VZMD) na Novinarsko častno razsodišče (NČR) vložil pritožbo, v kateri trdi, da sta bila v članku "Za male delničarje ali svoj žep" avtorja Damijana Toplaka v tedniku 7 dni, objavljenem 21. 4. 2010, kršena 1. in 7. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Pritožnik trdi, da je novinar s tem, ko je v članku "Za male delničarje ali za svoj žep" zapisal: "Je pa zanimivo, da je moralo drugo društvo MDS preprečiti izbris Centra Naložb, s čimer bi se Šrot elegantno opral vseh obveznosti, groziti z vlaganjem izpodbojnih in odškodninskih tožb, medtem ko Verbič za zaščito malih delničarjev ni ukrepal", kršil 1. in 7. člen kodeksa.

Pritožnik trdi, da je VZMD avtorju že 24. 2. 2010, torej skoraj dva meseca pred objavo članka, poslal elektronsko sporočilo, v katerem je bila povzeta izjava za javnost, v kateri piše, da je VZMD "kot delničar družbe Center Naložbe, d.d., preko odvetniške družbe na Okrožno sodišče v Mariboru vložil ugovor zoper sklep sodišča o začetku postopka izbrisa družbe ..."

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 08. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Center Naložbe, družba prek katere je Boško Šrot pred štirimi leti začel svoj »pohod« nad lastništvo Pivovarne Laško, je včeraj doletela usoda Infonda Holdinga. Stečaj. Upniki Centra Naložb so namreč soglasno zavrnili prisilno poravnavo, okrožno sodišče v Mariboru pa je včeraj začelo stečajni postopek.

Kot smo razkrili v Dnevniku, so proti prisilni poravnavi glasovale vse družbe iz Skupine Pivovarna Laško, ki pa so bile tudi edine, ki so o prisilni poravnavi sploh glasovale. O prisilni poravnavi poleg avstrijske

Hypo Alpe Adria Bank in Nove KBM ni glasovala niti družba Kolonel, večinska lastnica Centra Naložb, ki je s stečajem družbe izgubila večino premoženja. Ker Kolonel svojega glasu ni oddal, se je štelo kot, da je glasoval proti prisilni poravnavi in torej za stečaj Centra Naložb.

Z začetkom stečaja je brez premoženja ostalo kar 33.166 malih delničarjev Centra Naložb. Od družbe, ki je imela še konec leta 2007 več kot 130 milijonov evrov premoženja in praktično nobenih posojil, so namreč ostala le še posojila, ki za najmanj 65 milijonov evrov presegajo premoženje družbe. Kmalu zatem, ko je Kolonel leta 2006 prevzel Center Naložbe (tedaj še Infond Holding 1), je ta začel razpro dajati svoje premoženje in se krepiti v lastništvu Infonda Holdinga ter Pivovarne Laško.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 08. 2010 Stran: 9

Le še do 7. avgusta ima družba TSZeron Imperial čas, da vplača blizu 30 milijonov evrov svežega denarja. Večinski lastnik Kolonel naj bi le zavlačeval pred uvedbo stečajnega postopka

" Delničarji Centra Naložb - vseh je še 33.173, največji med njimi z dobrimi 76 odstotki delnic pa je Kolonel Boška in Anice Šrot - so na nedavni skupščini 23. julija pričakovano sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe. Tako naj bi celjska družba TS Zeron Imperial, ki sta jo lani s 7500 evri ustanovnega kapitala ustanovila Zoran Zorko in družba Tri-Star Imperial s Komorskih otokov, do 7. avgusta vplačala 29,6 milijona evrov. Četudi se cena delnice Centra Naložb na Ljubljanski borzi v zadnjem mesecu dni giblje med enim in petimi evrskimi centi, naj bi TS Zeron Imperial za posamično delnico v dokapitalizaciji odštel kar 4,17 evra ter z vplačilom 29,6 milijona evrov postal 65,27-odstotni lastnik Centra Naložb.

Boljši poznavalci razmer menijo, da si Šrotov Kolonel z že četrto napovedano dokapitalizacijo, od katerih pa se nobena ni udejanjila, zgolj kupuje čas, preden bo Center Naložbe (nekdanji Infond Holding 1) dejansko šel v stečaj. Sestrski Infond Holding, katerega največje upnice so družbe skupine Pivovarne Laško, je šel v stečaj že decembra lani. Njegov nekdanji direktor Matjaž Rutar naj bi sedaj delal v velenjskem podjetju Opus Invest, katerega solastnik je skupaj z Brankom Šibakovskim (ACH, nekdanji Autocommerce). Opus Invest je sicer z 1,79 odstotka delnic deveti največji lastnik Banke Celje, Šibakovski pa je bil odgovoren za menedžerski prevzem ACH prek družbe Protej.

Medij: Delo Avtorji: Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 19. 07. 2010 Stran: 32

Delničarji mariborske finančne družbe Center Naložbe, prek katere je Boško Šrot še do nedavnega obvladoval Pivovarno Laško, bodo na skupščini 23. julija odločali o povečanju osnovnega kapitala za največ 74 milijonov evrov. Ta bi tako pri uspešni dokapitalizaciji s sedanjih 16 milijonov narasel na skoraj 90 milijonov evrov. Dokapitalizacija je predvidena z novimi denarnimi vložki, pri čemer bo prodajna cena ene delnice enaka pripadajočemu znesku delnice 4,17 evra. Prednostna pravica sedanjih delničarjev se izključi, povečanje kapitala pa se izvede z izdajo novih 17.745-903 navadnih kosovnih delnic. Dokapitalizacija bo uspešna, če bo do predvidenega roka, ki se izteče 1. avgusta, vplačanih najmanj 7.098.321 delnic, kar bi prineslo skoraj 30 milijonov evrov novega kapitala. Ob tem bodo delničarji na skupščini odločali tudi o dodatnem sklepu, da bo omenjena dokapitalizacija uspešna le pogojno, če bo pred tem predlagana prisilna poravnava pravnomočno potrjena. V nasprotnem primeru bodo vlagatelji dobili povrnjene vplačane zneske brez obresti. Lastniki bodo na skupščini obravnavali tudi revidirano poročilo za preteklo poslovno leto in poročilo nadzornega sveta ter odločali o usodi bilančne izgube. Bilančna izguba v višini več kot 126 milijonov evrov bo ostala nepokrita. Direktor Centra Naložb Bojan Rajer je mariborskemu sodišču in prisilnemu upravitelju Aleksandru Simonu že predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja in ga je sodišče tudi sprejelo.

Medij: Večer Avtorji: Gider Nataša Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 07. 2010 Stran: 11

S pogodbo o obvladovanju do bolj urejenih odnosov med obvladujočo in odvisno družbo

Na včerajšnji skupščini družbe Radenska, d.d., Radenci je bil sprejet sklep, da se ugotovljeni bilančni dobiček iz poslovnega leta 2009 v višini 2,3 milijona evrov, ki ga sestavlja preneseni čisti dobiček iz preteklih let, razdeli tako, da bo 1,2 milijona evrov namenjenih za izplačilo dividend v bruto višini 0,24 evra na delnico, preostanek bilančnega dobička pa ostane nerazporejen.

Skupščino Radenske, ki je sestavni del skupine Pivovarna Laško, je direktor Radenske Zvonko Murgelj označil kot "vsebinsko bogato v tem smislu, ker smo v poročilu za leto 2009 skušali v vodstvu družbe skupaj s skupino Pivovarna Laško opraviti obračun z nekaterimi dogodki iz preteklosti, ki so se začeli razpletati v letu 2009".

Radenska je poslovno bilanco lani zaključila z relativno visoko izgubo iz poslovanja, ki je znašala okrog 36 milijonov evrov, nastala pa je, kot je pojasnil Murgelj, "zaradi slabitev nekaterih plasmajev", med njimi so tudi "zloglasni krediti, dani Centru Naložbe in Infond Holdingu, teh kreditov je Radenska dala za 40,4 milijona evrov". Radenska je iz svoje dejavnosti sicer tudi lani poslovala pozitivno. Izgubo so pokrili z bilančnim dobičkom iz preteklih let, je dejal Murgelj in dodal, da bo po opravljenih slabitvah lahko družba v prihodnje poslovala na trdnih temeljih.