Center Naložbe

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec ima delnice Telekoma Slovenije in ga zanima, kje bi bilo zanj najbolje odpreti trgovalni račun. 

Če bralec nima potrebe po spletnem trgovanju, sta najugodnejši borzni hiši DBS (Deželna banka Slovenije) in NLB (Nova Ljubljanska banka). 

Bralec, ki ima 6 delnic z oznako PDPR, sprašuje, kolikšna je vrednost teh delnic, za katere delnice gre in ali jih je mogoče prodati?

Gre za delnice Pomorske družbe, delnice pa na žalost niso uvrščene na organiziran trg. Tako da bralcu svetujemo, naj se obrne neposredno na Pomorsko družbo in preveri, če jih morda odkupuje družba, ali pa če imajo podatke o kakšnem kupcu, ki bi bil zainteresiran za odkup teh delnic. 

Sin bralke živi v tujini in ima namen opustiti svoje delnice. Glede na to, da ima bralka sinov overjen podpis pri upravni enoti, jo zanima, ali lahko v njegovem imenu pri KDD uredi opustitev delnic? 

Predlagamo, da se za konkretnejši odgovor bralka obrne neposredno na KDD (lahko tudi po telefonu). Če gre za notarsko overjeno pooblastilo, po katerem je bralka pooblaščena za urejanje zadev za sina, potem menimo, da lahko zanj uredi tudi opustitev delnic. 

Bralka je na KDD skušala izvedeti, kaj se je zgodilo z njenimi delnicami, in sicer gre za delnice družbe Induplati. Pred leti je podedovala 343 vrednostnih papirjev z oznako IJRG. Na vprašanje, ki ga je poslala na KDD, kaj je s temi delnicami, so ji odgovorili, da je bila »zaradi izvedbe korporacijskih dejanj oznaka IJRG zamenjana za IJRR«. Ker teh vrednostnih papirjev bralka ne najde na kotacijah, jo zanima, ali so jo morda izbrisali iz lastništva teh vrednostnih papirjev. 

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,Lesjak Tušek Petra Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 12. 2015 Stran: 6

Pod drobnogledom kriminalistov opcijske pogodbe med vodstvom Perutnine Ptuj in Slovensko industrijojekla za delnice Holdinga PMP

Četudi so včeraj v Slovenski industriji jekla (Sij) kot 45,82-odstotni lastniki objavili prevzemno namero za nakup preostalih delnic Perutnine Ptuj, je bistveno bolj odmevala preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na sedežu Perutnine in Sija na Ptuju in v Ljubljani. Izvedli naj bi bili tudi 13 hišnih preiskav. Po naših podatkih so pregledovali opcijske pogodbe, ki so jih štirje člani uprave Perutnine Ptuj (dr. Roman Glaser, Nada Krajnc, Tone Čeh in Milan Čuš) kot 56,2-odstotni delničarji Holdinga PMP sklenili s Sijem. Ta je tako ob nedavni dokapitalizaciji v višini 40 milijonov evrov prišel do 45,82 odstotka delnic Perutnine, še 5,53 odstotka pa jih ima Holding PMP, kar je bilo ključno, da v Siju postanejo večinski lastniki Perutnine. Že v septembru in po uradni dolžnosti so sum kaznivega dejanja prekoračitve pooblastil sprožili pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, za očitano dejanje pa je zagrožena kazen do petih let zapora.

Pridržali celotno upravo Perutnine Ptuj

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 19. 11. 2015 Stran: 3

Banka se je na prvo sodbo pritožila. Danes obravnava na Delovnem sodišču v Mariboru v tretji tožbi NKBM proti šestim nekdanjim zaposlenim v višini 7,7 milijona evrov

Po neuradnih podatkih se je NKBM pritožila na sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, ki je v začetku novembra zavrnilo njen odškodninski zahtevek proti šestim nekdanjim zaposlenim banke v višini 11,5 milijona evrov zaradi obnove kreditov Pom Investu in Celjski borzni hiši.

Delovno sodišče v Mariboru je izdalo še drugo sodbo v primeru NKBM proti šestim nekdanjim zaposlenim, nekdanjim članom kreditnega odbora banke in zavrnilo tožbeni zahtevek. NKBM nekdanje zaposlene toži za obnovljen kredit Centru Naložbam v višini 3,9 milijona evrov. Sodišče se do odškodninskega zahtevka ni opredeljevalo, ker je ugotovilo, da ni izpolnjen noben odškodninski element. Prav danes, 19. novembra, poteka na Delovnem sodišču v Mariboru obravnava v tretjem odškodninskem zahtevku NKBM zaradi kredita, ki ga je kreditni odbor odobril Gradisu Celje in Stavbarju gradnje v višini 7,7 milijona evrov. Druga obravnava je razpisana za 17. december.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 29. 08. 2015 Stran: 11

Portret tedna

Če je za dolgoletnega direktorja Autocommerca (kasneje ACH) Hermana Rigelnika veljalo, da je železni Herman, bi Romana Glaserja, veterinarja in kar 28 let prvega moža Perutnine Ptuj, zlahka poimenovali jekleni Roman. Sploh zdaj, ko se obeta, da bo Slovenska industrija jekla (SIJ) po ponedeljkovi skupščini z vplačilom 40 milijonov evrov svežega kapitala postala pomembna in največja delničarka Perutnine, po verjetni prevzemni ponudbi pa tudi večinska lastnica. Ob tem je na mestu vprašanje, kdo je jeklarje v lasti ruske družine Zubicki pripeljal v Perutnino. Glaser pravi, da je bil to njihov nekdanji dolgoletni direktor Tibor Šimonka, ki je zdaj v Perutnini že leto dni pooblaščenec bank, spet drugi so prepričani, da je SIJ voda na mlin Glaserja, ki bi se kljub 68 letom lahko še nekaj časa obdržal na čelu ptujskega prehrambnega giganta z nekaj več kot 3600 zaposlenimi.

V preteklosti se v Sloveniji to, da so se podjetja ukvarjala z mnogo dejavnostmi, tudi tistimi, ki niso sodila v osnovni posel, ni izkazalo za uspešno. Spomnimo se Pivovarne Laško, ki ni le polnila pijač, ampak je bila tudi trgovec, izdajatelj časopisov in še česa. Z Laščani Glaserja povezuje več kot desetmilijonsko posojilo Perutnine Infond Holdingu in Centru Naložbam, katerih vračilo (za zdaj neuspešno) Perutnina že nekaj let terja prek sodišča. Ko so si menedžerji Perutnine in Merkurja v času Janševe vlade želeli zavarovati stolčke z vzajemnima menedžerskima prevzemoma (Merkur je bil pomemben lastnik Perutnine in obratno), je kasneje obema podjetjema šlo v franže na stotine milijonov. Merkur je že v drugem stečajnem postopku, Perutnina pa je v lanskem letnem poročilu za predlani skoraj prepolovila kapital. Glaserjeva uprava, ki dobro vodi osnovno poslovanje Perutnine, je imela še eno zgrešeno naložbo. Probanko. Tam je bil Roman Glaser vrsto let prvi nadzornik in očitno ni ukrepal pravočasno in dovolj odločno, da banka ne bi zašla v težave. Problem za slovenske razmere srednje velike Probanke je bil, ker je bila enostavno premajhna za financiranje vseh (spornih) menedžerskih prevzemov, od katerih se jih je večina končala klavrno. Mnogi so vodstvoma Perutnine in Probanke tudi očitali, da sta prek lastništva druga drugo nadzirali, da pa je bil ta nadzor slab. Pred letom dni je Roman Glaser za Večer povedal, da je bil menedžerski prevzem Perutnine v obliki konzorcija z nekoč uspešnima Probanko in Merkurjem ter ob največjem posamičnem lastniku - Perutninarski zadrugi Ptuj - smiseln kot zaščita Perutnine pred zunanjimi vplivi. Neuspešnost Merkurjevega menedžerskega prevzema pa je pripisal preplačilu prejšnjih delničarjev, med največjimi sta bila državna Kad in tedanja Sod, kasnejših nezakonitih potez tedanjega Merkurjevega vodstva pa ni odobraval. "Leta 2009 so povečini kratkoročni krediti podjetij postali pri slovenskih bankah neobnovljivi, banke so zasegale lastniške deleže, ki pa so močno izgubljali vrednost. Polovico sedanje krize smo si ustvarili sami, kar pa je med ekonomisti pravilno ugotovil le Jože P. Damijan," je dejal Glaser.

Medij: Štajerski tednik Avtorji: Zemljarič Mojca Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 28. 08. 2015 Stran: 4

Ptuj • Pred ponedeljkovim zasedanjem skupščine delničarjev Perutnine Ptuj

Delničarji Perutnine Ptuj (PP) se bodo v ponedeljek sestali na 21. rednem zasedanju skupščine. Med drugim se bodo seznanili s poslovanjem 1 družbe v lertu 2014 in popravki računovodskih izkazov za poslovno leto 2013. Odločali bodo tudi o predvideni 40-milijonski dokapitalizaciji.

Kot smo že poročali, so se bilance in poslovni rezultat Perutnine Ptuj za leto 2013 popravljali: izvedli so slabitve naložb ter popravke pri odhodkih iz tekočega poslovanja v skupnem znesku čez 50 milijonov evrov. Zaradi navedenih popravkov je bila ugotovljena bilančna izguba, ki jo je uprava ob sestavljanju letnega poročila 2014 pokrila iz drugih rezerv iz dobička, kapitalskih rezerv in dobička poslovnega leta 2014.

Perutnina je lani na ravni poslovne skupine ustvarila 256, na ravni matične družbe na Ptuju pa 144 milijonov evrov prihodkov. »Prodajni rezultati Perutnine Ptuj, d. d., v letu 2014 so dobri. Rasli smo na slovenskem in na ključnih izvoznih trgih. Količinsko smo prodali za 5 % oz. 2.000 ton več kot lani,« je vodstvo PP zapisalo v poslovnem poročilu 2014 in o naložbah v minulem obdobju dodalo: »Največja investicija v vzreji je bil kompleks vzrejnih farm za brojlerje v Kladarih pri Srbcu v Republiki Sprski (BiH). Naložba je veljala štiri milijone evrov.«

KAD in MDS proti razrešnici in za nezaupnico upravi

Medij: Finance Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 28. 08. 2015 Stran: 10

Vstop SIJ v lastništvo bo omogočil hitrejši razvoj

Štiridesetmilijonska dokapitalizacijabo Perutnini Ptuj omogočila precej hitrejšo širitev v regiji in širše, je pred ponedeljkovo skupščino družbe, na kateri bodo odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala, povedal njen prvi mož Roman Glaser. Mali delničarji in državni lastniki so, potem ko je postalo jasno, da je družba za leto 2013 zaradi neposrečenih prejšnjih poslov z Merkurjem, Infondom Holdingom in Centrom Naložbami za nazaj opravila za okoli 4 3 milijonov evrov dodatnih slabitev, predlagali nepodelitev razrešnice ter glasovanje o zaupnici upravi Perutnine.