ALTA Skupina

Borza je kot železniška postaja

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 17. 07. 2015 Stran: 3

Odzivi Sprememba lastništva naj ne bi poslabšala slovenskega finančnega trga - V tujini je včasih laže priti do kapitala

Ljubljana - Včeraj podpisana pogodba o prodaji Ljubljanske borze zagrebški naj bi za trg pomenila prej plus kakor minus, saj se investitorjem zdaj obeta večji trg. Ohranili pa bodo tudi zdajšnji model trgovalne tehnologije.


Na Ljubljanski borzi je bilo junija v kotaciji 48 delnic: devet v prvi kotaciji, 11 v standardni in 28 v vstopni kotaciji. Na borzi so še obveznice, zakladne menice in komercialni zapisi. Tržna kapitalizacija je bila 30. junija letos visoka dobrih 23 milijonov evrov, borznega prometa pa je bilo za 39 milijonov evrov. Največji delež v tržni kapitalizaciji, več kakor 36-odstotni, ima delnica Krke.

Izlaški Eti na muhi prodajnih konzorcijev

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 05. 2015 Stran: 9

Vlaganja Ilirika in Društvo malih delničarjev nagovarjata notranje delničarje - Vodilni bi ohranili delež

Izlake - »V Etiju ne poteka prodajni postopek, ampak faza organiziranja obstoječih delničarjev,« se je za Delo na vse glasnejše klice Etijevih zaposlenih, kaj se dogaja z enim »zadnjih stebrov zasavskega gospodarstva«, v katerem notranjim lastnikom pripada 43-odstotni delež, odzval generalni izvršilni direktor Tomaž Berginc.


Delavce so vznemirili dopisi o možnosti, da družba Ilirika in Društvo malih delničarjev (DMD), v bistvu podaljšana roke družbe Alta, organizirajo prodajni konzorcij.

Tomaža Berginca ena zadnjih faz lastniške konsolidacije slovenskega gospodarstva, kakor jo je poimenoval, in kateri se očitno tudi Eti ne bo mogel ogniti, ne preseneča. Ta faza ni posledica težav v poslovanju družb, ki jih je konsolidacija zajela, temveč težav njihovih lastnikov, pravi. Eti je tipičen primerek: v lastniško konsolidacijo ga je potegnil insolvenčni postopek in kasnejši stečaj delničarja z največjim posamičnim, 12-odstotnim paketom njihovih delnic, Maxime Holdinga. Njegova usoda je nejasna vsaj že leto dni. Po poročanju Financ znaša knjigovodska . vrednost tega deleža skoraj 2,5 milijona evrov, knjigovodska vrednost Etijeve delnice pa po uradnih podatkih 72,92 evra.

Eti: sestavlja se konzorcij za prodajo podjetja!

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Sovdat Petra,Perčič Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 04. 2015 Stran: 4

Ta hip se organizirata dve strani: delnice bi od malih delničarjev na eni strani odkupovala Ilirika, na drugi, kjer je tudi menedžment, pa Alta

»Uprava je izbrala svetovalca za pregled potencialnih investitorjev v ETI za zagotovitev stabilne lastniške strukture. Izbrana je bila Alta Skupina. Eden izmed neizbranih ponudnikov je bila tudi družba Ilir ika, ki je v preteklih dneh na nekatere delničarje naslovila pismo Možnost izvedbe organiziranega prodajnega postopka za družbo ETI. Z Iliriko uprava in NS ne sodelujeta, pogovori o nadaljevanju sodelovanja z Alto pa bodo predstavljeni delničarjem.«


Tako se glasi aktualno pismo uprave in nadzornega sveta lastnikom Etija. Podpisala sta ga prednik uprave Rafael Kogej in prvi nadzornik podjetja, nekdanji prvi človek NLB, Marjan Kramar.

Stečaj Bavčarjeve Maksime Holdinga kot povod za prodajo

Stroški za pozabljene delnice

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 12. 2014 Stran: 7

Zaradi spremembe zakona v Centralni KDD ne bo vec mogoče imeti delnic na brezplačnih računih

Ne gre sicer verjeti, da bi kdo na registrskem računu, nekakšnem prehodnem računu, pri Centralni Klirinško depotni družbi (KDD) pozabil na svoje delnice, se pa verjetno tudi to dogaja, še posebej, ker lahko tam "ležijo" brezplačno. Ko so pred leti začele borznoposredniške hiše zaračunavati stroške za vodenje računa in ležarino delnic, ki so sicer v nematerializirani obliki in torej gre zgolj za elektronsko evidenco, so se mnogi odločili delnice preprosto prodati. Zdaj se spreminja še zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki bo registrske račune ukinil.

Delnice kot dolgoročna naložba

Mnogim je z leti od prvotnega delniškega navdušenja nad lastninskimi certifikati in tako pridobljenimi delnicami na teh računih ostalo kaj malo premoženja. Število državljanov, ki so "vrteli" delnice, je bilo iz leta v leto manj, saj smo vsi skupaj spoznavali, da ta veščina ni za vsakogar. Ko pa je pokojni minister za finance Andrej Bajuk ob javni ponudbi delnic NKBM vsem, ki bodo te delnice držali najmanj eno leto, obljubil dodatni brezplačni delnici, je to darilo pristalo na registrskem računu pri KDD. Od tam ju je bilo treba prenesti na trgovalni račun, odprt pri eni od borznih hiš, kdor je želel z njimi trgovati. Več kot 90.000 ljudi je delnice NKBM držalo do bridkega konca razlastitve ob polnjenju bančne luknje, natanko pred enim letom. Nekaj je tudi takšnih, ki so za certifikate dobljene delnice pustili kar na registrskih računih pri KDD, ker z njimi niso trgovali. Morda so računali na dolgoročno naložbo za svoje naslednike.

Konec množičnega delničarstva

Kdo v resnici prodaja Aerodrom

Medij: Svet24 Avtorji: Tetičkovič Luka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 04. 09. 2014 Stran: 7

RAZKRITO Prodajo osrednjega državnega letališča naj bi vsiljevali domači finančni špekulanti, ki so prav tako odgovorni za prekinitev investicije v drugi terminal. Večina poslancev državnega zbora je ob tem ravnodušna, aktivno nasprotujejo samo v Združeni levici.

Največja borznoposredniška hiša v Sloveniji - skupina Alta - in njena večinska lastnika Dean Čendak in Zvone Taljat naj na slovenske odločevalce ne bi vplivala samo s poslovnim svetovanjem, ampak kar z neposrednimi posegi v sprejemanje odločitev, ključnih za prihodnost slovenskega gospodarstva. Na prodajo letališča Jožeta Pučnika menda vplivata tako prek člana uprave Slovenskega državnega holdinga Mateja Runjaka kot prek družbe Publikum Trezor. Obe sta mala delničarja Aerodroma Ljubljana, a imata pri procesu privatizacije nesorazmerno veliko vlogo.


Mladina piše, da država čeprav, da je 50,67-odstotna lastnica letališča, podlega lobiranju finančnih špekulantov, ki so pripravljeni žrtvovati nacionalne interese za kratkoročen zaslužek, ki si ga obetajo od provizije pri prodaji. Da je do procesa prodaje sploh prišlo, so morali najprej ustaviti gradnjo drugega terminala, ki bi sprostil tovorno in potniško zasičenost letališča. Ne smemo pozabiti, da je Aerodrom kljub seriji kriz v zadnjih dvajsetih letih ves čas delal dobiček in postajal ključni regionalni igralec v letalskem prometu.

Agrokor objavil namero za prevzem

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 07. 2014 Stran: 1

Prevzem Mercatorja Za okoli 46,88 odstotka skoraj 151,8 milijona evrov -Mali delničarji se morajo odločiti sami

Ljubljana - Hrvaški Agrokor je v predvidenem roku v časniku Finance objavil obvestilo o prevzemni nameri za odkup delnic Mercatorja. Delničarjem, ki imajo po petkovi transakciji s konzorcijem največjih prodajalcev Mercatorja še v lasti te vrednostne papirje, bo ponudil enako ceno, namreč 86 evrov za delnico.


Agrokor je od petka že lastnik 53,12 odstotka delnic Mercatorja, zato se prevzemna ponudba nanaša na preostalih 1.765.083 delnic. Zakon o prevzemih določa, da bo cena za preostale delnice enaka, kot jo je hrvaški konzorcij plačal članom konzorcija, torej 86 evrov. Celotno kupnino bo plačal v denarju, je zapisal v prevzemni nameri.

Naslednji korak bo prevzemna ponudba; to mora objaviti najpozneje v 30 dneh, a ne prej kot v desetih dneh po obvestilu o nameri. Če se delnice odločijo prodati vsi preostali delničarji, bo Agrokor zanje odštel dodatnih skoraj 151,8 milijona evrov (ob 172 milijonih, izplačanih konzorciju). Za odločitev bodo imeli delničarji časa od 28 do 60 dni po objavi prevzemne ponudbe.

ALTA Skupina

Datum skupščine: 
11.07.2014 - 12:00
Naslov: 
na sedežu družbe, Železna cesta 18, Ljubljana
Status: 
arhivirana

Uradno: Avstrijci nad Helios s posojili

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 04. 2014 Stran: 9

Podjetja

Avstrijski Ring je v prevzemni ponudbi za preostalih 22 odstotkov delnic Heliosa razkril, da bo posel v celoti financiral s "tujim denarjem". Javno je potrdil tudi nekatere informacije o ukrepih nekdanje uprave Heliosa, ki so bili storjeni izključno v korist prevzemnika.


Avstrijski holding Ring International je veliko večino sredstev, potrebnih za aktualni prevzem Heliosa, dobil z najemom posojil, je razkril v včeraj objavljenem prospektu za prevzem domžalskega premaznika. S tem se potrjujejo informacije, da novopečeni Heliosov lastnik še zdaleč ni imel sredstev za izpeljavo 145 milijonov evrov vrednega nakupa in da ga bo moral v večini financirati z dolžniškimi viri.

Glavnino sredstev za nakup delnic Heliosa je priskrbela ameriška družba tveganega kapitala Blackstone Group, od tega 110 milijonov evrov v obliki podrejenega dolga in dodatnih 45 milijonov evrov v obliki prednostnega kapitala. Eden od skladov ameriške družbe za upravljanje Franklin Templeton je medtem dodal 15 milijonov evrov navadnega kapitala. V zameno so mu Avstrijci odstopili devetodstotni delež v podjetju Annagab iz Luksemburga, ustanovljenem izključno za prevzem Heliosa. Nanj so namreč prenesli avstrijsko družbo Remho, ki po novem obvladuje domžalsko družbo. Skupno so torej zbrali 170 milijonov evrov. Ring je sicer že plačal 113 milijonov evrov za 78 odstotkov delnic, preostalih 22 odstotkov pa bi ga stalo 32 milijonov evrov.

V štirih letih lahko imetništvo delnic stane tudi 120 evrov

Medij: Delo Avtorji: Motl Andrej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 10. 02. 2014 Stran: 29

Opustitveni račun Kljub rasti stroškov trgovalnih računov zanimanje za prenos delnic na opustitveni račun ostaja omejeno

Stroški, kijih morajo ne glede na stopnjo aktivnosti pri trgovanju vsako leto plačevati imetniki vrednostnih papirjev (VP), so se v preteklih letih vztrajno povečevali. Trend se nadaljuje tudi letos, zato je za vse več delničarjev smiseln razmislek o nadaljnjem vztrajanju v naložbi.


Pri Alti morajo stranke s klasičnim računom za vodenje trgovalnega računa in za vzdrževanje stanja (ležarino) VP na leto skupaj odšteti najmanj 30 evrov oziroma slabih pet evrov več kot pred letom dni. Za uporabnike elektronske platforme so minimalni stroški višji za tri evre, po novem znašajo 24,48 evra. V družbi pojasnjujejo, da so se za dvig cen odločili zaradi vse večjih fiksnih stroškov poslovanja in zato, ker je nadomestilo za ležarino lani povišala že Centralna klirinško depotna družba (KDD).

Opisana je le ena v nizu podražitev, ki so jih v zadnjih letih izvedle borznoposredniške družbe (BPD) na slovenskem trgu. Z njimi se povečujejo tudi cenovne razlike med posameznimi ponudniki. Nekatere banke, ki prav tako ponujajo storitve borznega posredovanja, denimo, za hrambo VP zaračunavajo več kot dvakrat manj kot BPD z najvišjimi nadomestili. Dolgoročno lahko menjava ponudnika storitev za imetnika VP tako pomeni precejšen prihranek, a mora pri tem upoštevati tudi stroške prenosa in stroške odprtja trgovalnega računa pri novem ponudniku.

Trojna vloga Čendaka in Taljata v Petrolu

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 8

Podjetja

V Istrabenzu so prodajo Petrolovih delnic tokrat zaupali Publikumu Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, ki prek svojih podjetij v nacionalnem naftnem distributerju nastopata v več različnih vlogah.

Istrabenz, ki ga od konca lanskega leta vodi Andrej Laznik, je po neuradnih informacijah za svetovalca pri prodaji Petrola izbral Publikum Deana Čendaka in Zvoneta Taljata.

V Istrabenzu naj bi pogodbo s Publikumom podpisali v prihodnjih dneh, vendar za zdaj zgolj za prodajo njihovega štiriodstotnega deleža v Petrolu, ki je trenutno na borzi vreden dobrih 20 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah se namreč za zdaj k skupni prodaji uradno še vedno niso pridružile banke, ki imajo v lasti 14 odstotkov Petrolovih delnic. V Publikumu naj bi si po neuradnih informacijah prizadevali, da bi v tokratnem poskusu prodaje Petrola oblikovali konzorcij s čim večjim lastniškim deležem. Ključ do tega utegne biti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero (bo)do NLB, NKBM in Abanka prenesle terjatve do podjetij Darija Južne, ki so v veliki meri zavarovane prav s Petrolovimi delnicami. Te bi lahko v primeru izvršbe po zapadlosti posojil končale v lasti DUTB, ki bi jih nato zelo verjetno skušal prodati. Brez delnic, ki jih trenutno obvladuje Južna, v Publikumu nimajo večjih možnosti za oblikovanje konzorcija z vsaj četrtinskim lastniškim deležem. Južna namreč prek svojih podjetij obvladuje med 10 in 15 odstotki lastništva Petrola, državna Kad in Sod imata v lasti okoli 28 odstotkov delnic, preostala tretjina lastništva pa je razpršena med več kot 35.000 malimi delničarji. Ob tem velja opozoriti, da bo vsak lastnik, ki bi z nakupom delnic presegel 25-odstotni prag, pred tem po energetski zakonodaji potreboval zeleno luč države. V primeru Petrola bosta tako Čendak in Taljat hkrati nastopala v najmanj treh vlogah. Na eni strani sta prek svojih podjetij lastnika Petrolovih delnic, na drugi strani pa bo njun Publikum za Istrabenz vodil postopke njihove prodaje. Hkrati Alta Invest, ki je prek Publikuma Holdinga v večinski lasti Čendaka in Taljata, vlagateljem priporoča nakup Petrolovih delnic. Za nameček se v Alti potegujejo tudi za mandat za izdajo novih obveznic Petrola, s katerimi želijo v naftni družbi zbrati najmanj 75 milijonov evrov.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.