Aerodrom Ljubljana
Aerodrom Ljubljana s 43 centi dividende na delnico
Na današnji skupščini družbe Aerodrom Ljubljana sta Peter Marn, vodja Odbora malih delničarjev Aerodrom Ljubljana pri Društvu MDS in Rajko Stanković, predsednik Društva MDS zastopala 3,20 % kapitala z glasovalno pravico na skupščini.
Brnik, 23. junija 2011
Delničarji »mučili« Upravo in predsednico NS z vprašanji več kot 2 uri
Po uvodni predstavitvi letnega poročila o delu NS v letu 2010 s strani predsednice nadzornega sveta mag. Anje Strojin Štampar, je na skupščini poročal tudi predsednik uprave Zmago Skobir. Delničarjem je predstavil ključne teme, ki so zaznamovale poslovno leto 2010 in izzive, ki družbo čakajo v bližnji prihodnosti.
Predstavil je način pridobivanja novih letalskih prevoznikov in trenutne postopke pri načrtovani gradnji Terminala 2, ki je zaradi obetane rasti prometa nujna. Aerodrom Ljubljana si prizadeva, da bi bil razpis za projekt objavljen še letos in da bi gradnjo delno financirali tudi s pomočjo evropskih sredstev.
Lani obnova letališko – pristajalne steze in nova članica Uprave
Lani je Aerodrom Ljubljana dokončal obnovo vzletno-pristajalne steze (ki ni ovirala transportnih procesov na Aerodromu, saj je potekala v času širitve vulkanskega pepela z Islandije). Uprava družbe je doživela spremembo (nova članica Uprave je postala Bernarda Trebušak), proti koncu leta pa je celo prišlo do pozitivnega preobrata v prometu. Vsekakor ne gre zanemariti tudi težav domačega letalskega prevoznika, kar je na skupščini sprožilo živahno razpravo med delničarji.
Lastniški vstop v Adrio Tehniko kot »nujno zlo«
Adria Airways na smrtni postelji, Uprava še vedno v sedlu
Uprava družbe Adria Airways, s prvopodpisanima mag. Tadejem Tufkom in dr. Maksom Tajnikarjem, je dne 29.11.2010 delničarjem napisala Pismo. Pismo začenja z navedbo: »Adria Airways je leto 2009 sklenila z izgubo v višini 14 milijonov evrov. S tem je še povečala kumulativno izgubo iz preteklih let, saj je družba imela izgubo tudi v letih 2008 in 2005, 2007 in 2006 pa poslovala z minimalnim dobičkom... V prvi polovici leta 2010 je družba ustvarila še dodatno izgubo iz poslovanja v višini 7 milijonov evrov«. Številke so zgovorne same po sebi. Družba Adria je potrebna temeljitega prestukturiranja, sicer so njeni dnevi šteti.
Ljubljana, 8. december 2010
Uprava družbe se resnosti stanja zaveda. To je razvidno iz njenih aktivnosti in pripravljenih dokumentov. V letu 2010 je bila izvedena dokapitalizacija, v strategiji družbe, pripravljeni decembra 2009, pa si je uprava kot strateški cilj številka 1 zadala »doseganje praga rentabilnosti z obstoječimi zmogljivostmi in dejavnostmi v letu 2010«. Kljub zavedanju o problemih se je v letu 2010 izkazalo, da je uprava nesposobna prestrukturirati družbo v skladu s straškimi cilji. V prvi polovici leta 2010 je namreč družba Adria kljub dokapitalizaciji namesto doseganja praga dobička ustvarila 7 milijonov evrov izgube, po ocenah poznavalcev pa bo celoletna izguba v letu 2010 presegla izgubo iz leta 2009. Družba tudi ne izkorišča obstoječih zmogljivosti, še več, sredi leta so prizemljili Airbus 320 S5-AAA, za katerega imajo v bilanci še vedno večmilijonske obveznosti do bank.
Skupščina Adrie Airways sprejela prehod na enotirni sistem upravljanja "z lepotno napako"
Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, pravna zastopnica Društva MDS Mojca Cvetko in predsednik Odbora malih delničarjev Adrie Airways in Odbora malih delničarjev Aerodroma Ljubljana pri Društvu MDS Peter Marn so se udeležili današnje skupščine Adrie Airways, kjer so zastopali 0,36 % osnovnega kapitala. PDP, kot večinski delničar, je zastopal 87,38 % okapitala. Banka NLB, ki ima 7,46 % kapitala, pa se, kot v primeru Istrabenza, ponovno ni udeležila skupščine.
Po naših dokaj zanesljivih informacijah bo Adria Airways tudi letos pridelala precejšnjo izgubo in ne pozitivno nulo. Pri tem se upravičeno sprašujemo ali ji morda grozi kapitalska neustreznost? Tudi najavljena morebitna dokapitalizacija države v višini 5 mio EUR tega najverjetnje ne bo sanirala.
Brnik, 1. junija 2010
Na skupščini so podali dva nasprotna predloga in sicer:3.1. Delničar je predlagal, da se Upravi za leto 2009 ne podeli razrešnica iz naslednjih razlogov: Po podatkih iz letnega poročila, oziroma izhajajoč iz izkazov poslovnega izida za leto 2009 je razvidno, da je slovenski letalski prevoznik Adria Airways lani ustvaril 12,2 milijona evrov izgube iz poslovanja in približno 13,5 milijona evrov čiste izgube. V primerjavi z letom prej se je čista izguba poslovanja v letu 2009 povečala iz 3,24 milijona evrov na 13,49 milijona evrov, čisti prihodki iz prodaje pa so upadli za kar 21,4 odstotkov na 161,4 milijona evrov. Takšni rezultati po mnenju delničarja niso zgolj odraz in posledica globalne finančne krize in upada splošne gospodarske rasti, ampak tudi nezadostne racionalizacije poslovanja.
Po izčrpni razpravi je tudi Peter Marn zaželel, da družba posluje bolje in poskuša izkoristiti vse notranje rezerve. O tem sklepu se ni glasovalo, saj je bil podprt prvotni sklep, ki je podelil razrešnico Upravi in NS družbe za leto 2009. (na sliki desno Mojca Cvetko, univ.dipl.iur. - pravna zastopnica Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je danes udeležila skupščine Adrie Airways).
Nasprotni predlog k točki 5. dnevnega reda se je glasil: »Sklep številka 5.2.: Skupščina ne sprejme predlagane spremembe statuta družbe glede načina upravljanja družbe z uvedbo enotirnega sistema upravljanja:«
Vlada bo v Mercator napotila izrednega člana uprave
Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 26. apr.. 2017 Stran: 4
Potem ko so poslanci včeraj potrdili novi zakon, da bi Agrokorju preprečili izčrpavanje Mercatorja, lahko pričakujemo, da bo na predlog vlade sodišče že v prihodnjih dnevih imenovalo izrednega člana uprave.
Poslanci državnega zbora so včeraj s 47 glasovi za in 20 proti potrdili novi zakon, s katerim namerava vlada preprečiti morebitno Agrokorjevo izčrpavanje Mercatorja.
Tako imenovani lex Mercator, ki ga je vlada pripravila za podjetja z najmanj 6000 zaposlenimi in milijardo evrov prihodkov, bo omogočil imenovanje izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena, torej tistih, ki vplivajo na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost Slovenije. Izredni član uprave bo lahko imenovan v primeru, ko se je večinski lastnik družbe sistemskega pomena ali z njim povezana oseba znašla v insolvenčnem postopku ali podobnem postopku, katerega cilj je odprava insolventnosti oziroma prestrukturiranje, nadzoroval pa bo posle med obvladujočo in odvisno družbo, torej med Agrokorjem in Mercatorjem. Po drugi strani se izredni član uprave, ki ga bo na predlog vlade imenovalo sodišče, ne bo smel vtikati v redno poslovanje. Zakon tudi določa, da v času trajanja mandata izrednega člana uprave odvisna družba večinskemu lastniku ne sme dajati poroštev, garancij in posojil, razen če s tem soglaša izredni član uprave.
Zakon tudi za druge primere?
Kako določiti pošteno ceno delnice
Medij: Večer - V soboto (V soboto) Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 30. apr.. 2016 Stran: 11
Iztis malih delničarjev ni niti institut zaščite niti krinka za njihovo oškodovanje, pravi dr. Marijan Kocbek. Zakon govori o pošteni ceni, nič pa o tem, kako jo določiti.
Delničarstvo je dobilo na Slovenskem v poosamosvojitvenem obdobju pečat nepravičnosti. Morda zato, ker je certifikatska privatizacija iz prve faze preobrazbe družbene lastnine v zasebno dajala preveč iluzij o blaginji in bogastvu vseh. Toda iz družbene lastnine ni mogla nastati in obstati množična zasebna lastnina, slovenski model privatizacije je bil samo poskus koncentracije v rokah peščice. Ostanke nekdanjega množičnega malega delničarstva brišejo iz kapitalističnega obličja zadnji iztisi malih delničarjev prevzetih družb, tako pri Pivovarni Laško kot pri Radenski na skupščini, ki bo v maju. V družbah torej, ki so bile nekoč družbene, potem kratek čas množično zasebne, poskusi menedžerskih prevzemov pa so jih pripeljali v tuje lastništvo. In nič čudnega, pod tujimi lastniki mnoge družbe zelo uspešno poslujejo.
Izključitev ali izstop
"Institut iztisa malih delničarjev ni niti zaščita niti krinka za njihovo oškodovanje. Zakonodaja omogoča izključitev, mali delničarji pa imajo tudi pravico izstopiti," pravi dr. Marijan Kocbek, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Glede najbolj grenke izkušnje, ko ob iztisu številni dobijo tudi do 80 odstotkov nižjo odškodnino, kot je znašal njihov vložek, dr. Marijan Kocbek pravi: "Pomembna je cena v času iztisa. Mali delničarji tako lahko dobijo mnogo več od tistega, kar so vložili, tudi takšni primeri so. Mnogi so delnice kupili poceni in so ob iztisu dobili mnogo več." To praviloma velja za tiste, ki so kupovali po letu 2008, ko je kriza razblinila borzne balone. Aerodrom Ljubljana, Letrika, Žito so takšni primeri. Kdor je delnice kupil pred krizo in jih "držal" še dolgo po njenem izbruhu, ne more pričakovati povrnitve vložka. Trg je namreč dvosmerna cesta, ki deluje po principu: daj dam. Nekdo da, da drugi dobi.
Prevzemi prebujajo nakupe avtomobilov in stanovanj
Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Grapulin Teja,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 06. 2015 Stran: 2
Slovenska gospodarska rastje med večjimi v Evropi. Tudi zato, ker se prebuja zasebna poraba, v nasprotju s preteklostjo predvsem trajnih dobrin. Poleg izboljšanja razpoloženja je to po mnenju poznavalcev in opažanju nepremičninskih agentov ter virov posledica zajetnih kupnin, ki so jih mali vlagatelji deležni pri prevzemih večinsko državnih družb.
V petih večjih prevzemih v drugi polovici minulegaleta seje približno 25 tisoč malim delničarjem Aerodroma Ljubljana, Mercatorja, Heliosa, Letrike in Radenske nateklo nekaj čez 200 milijonov evrov. Seje kaj tega denarja pretopilo tudi v porabo?
Čas za odložene nakupe?
Plačaj ali odidi!
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 05. 2015 Stran: 2
Ni vse tako zelo črno v tem našem gospodarstvu. Res so davki visoki, delovna zakonodaja rigidna, birokratskim Mesarijam ni videti konca in prihaja še nova pretirana regulacija (denimo kaznovanje kupcev, če ne hranijo računov). Vendar pa je na koncu predora (poleg drvečega vlaka) tudi malo prostora za kak žarek svetlobe. Plačilna disciplina se izboljšuje, izvoz še raste (v prvem trimesečju seje glede na lansko prvo četrtletje povečal za 4,4 odstotka), napovedi za rast BDP so - tudi iz Bruslja (2,3-odstotna rast) in OECD (1,8-odstotna rast), ne le iz domačih logov.
Podatki naAJPES kažejo, da je bilo v večstranski pohot med poslovnimi subjekti letos vključenih med 5.400 in 5.900 dolžnikov. Za primerjavo: lani jih jebilo vpovprečju v vsakem krogu pobota 6.400, predlanskim več kot osem tisoč, leta 2012 celo okoli 13 tisoč. Optimistični so tudi podatld iz plačilne študije italijanske bonitetne družbe Dun & Bradstreet CRIBIS D & B, ki kažejo, daje plačil brez zamud v Sloveniji več kot v povprečju v Evropi; oziroma, pri nas jih je 41 odstotkov, evropsko povprečje je 37,6 odstotka.
Zakaj se plačilna disciplina doma boljša?
Trije primeri, ko se je državno lastništvo izkazalo za katastrofo
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 11. 05. 2015 Stran: 4
Delovno mesto za nekdanjega generala, politično prerivanje za položaj direktorja in predsednik uprave banke, ki si redno dopisuje s predsednikom vlade, in to celo o posojilih zasebnim podjetjem. Tako je videti korporativno upravljanje v slovenskih družbah v državnem lastništvu.
Na treh svežih primerih bomo pokazali, zakaj je državno lastništvo po našem mnenju škodljivo in povzroča zniževanje vrednosti premoženja.
Mantra vladajočih: Izboljšali bomo upravljanje
Hrvati bi hrano, Nemci letališče
Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 23. 04. 2015 Stran: 4
Strah pred strategijo tujih kupcev ali groza pred lastno odsotnostjo strategije? Slovenska privatizacija razkriva lastne napake iz preteklosti
Medtem ko se tempo slovenske privatizacije povečuje, je vedno več ljudi zaskrbljenih glede nacionalnosti kupcev. Ne da je v porastu ekonomski nacionalizem - danes velja že kot splošno sprejeto, da je v Sloveniji ta trenutek domačega kapitala premalo in da zato vsaka prodaja najverjetneje pomeni prodajo tujcu. Kar mnoge skrbi, so vzorci, ki so se začeli kazati v dosedanjih prodajah.
Tujci imajo sektorske interese
Kupci slovenskih podjetij niso naključni, pač pa se zdi, da se investitorji posamezne države zanimajo za točno določene sektorje slovenskega gospodarstva. Hrvaški kapital je navdušen nad slovensko prehrambno industrijo. In to od predelovalcev hrane (Podravka je ta teden kupila Žito, Atiantic grupa pa že 2010. Drogo Kolinsko) vse tja do trgovskih polic (Agrokor je lani prevzel Mercator). Mnogim je odleglo vsaj pri misli, da je Fructal od 2011. v srbski lasti, Radenska pa od lani v češki. Pa da je seveda veliki prevzemnik pivovarn Laško in Union po narodnosti nizozemski, Heineken.
Privatizacija za telebane ali kam gre denar od prevzetih podjetij
Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 21. 04. 2015 Stran: 4
Odgovarjamo na vprašanje, zakaj prodaje podjetij (še) ne zmanjšujejo zadolženosti države
Od vseh prodaj in prevzemov se je državni proračun do zdaj okrepil le za 119 milijonov evrov, kupnine skupaj s paradržavnimi družbami pa znašajo okoli pol milijarde evrov. Pogledali smo, kam gre denar od prevzemov.
Eden od naših bralcev se sprašuje, kam je šel ves denar od prodaje podjetij tujcem. Meni, dabi morala kupnina ostati državi in s tem državljanom ter biti porabljena za razvoj in poplačilo dolgov. Ocenjuje, da se ne bi bilo več treba zadolževati.
V Financah smo se zato odločili, da gremo po glavnih koralah in pojasnimo, komu gre kupnina, kako se porabi, kaj pripada državi in kaj ima ta od tega.
Komu pripada kupnina?
