Adria Airways

Država umirja privatizacijsko vnemo

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8

Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.

Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.

Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.

Slovenija: največji bo Telekom, za njim še cela vrsta

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Ustaviti privatizacijo Aerodroma

Medij: Delavska enotnost Avtorji: M. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2014 Stran: 7

Privatizacija bo Slovenijo postavila na obrobje gospodarskih tokov, znižala življenjsko raven in njene prebivalce dodatno osiromašila. Združena levica (ZL) je s sindikatoma prejšnji petek na novinarski konferenci pred sedežem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila svoje nasprotovanje prodaji Aerodroma Ljubljana in privatizaciji državnega lastništva nasploh. Prodajo letališča bi morali ustaviti, opraviti temeljito razpravo o privatizaciji v državnem zboru in spraviti SDH pod državljanski nadzor, menijo. Medtem je v javnost prišla novica, da je privatizacija Telekoma vsaj začasno ustavljena.


Privatizacija spreminja prodana podjetja v podružnice, slovensko gospodarstvo in družbo pa v periferno, bolj revno, z manj razvoja in možnosti. Tudi nastajajoča vlada načrtuje nove valove privatizacije, kar bo kmalu pripeljalo do tega, da bodo kakovost življenja, indeks človeškega razvoja in civilizacijska razvitost padli (kakovost življenja v Sloveniji je namreč še vedno višja od tiste, ki jo kaže BDP).

Sedanji privatizacijski val (gre za 15 podjetij, ki jih je za prodajo določila odhajajoča vlada in potrdil prejšnji državni zbor; Helios in Fotono s tega seznama so že prodali, med njimi pa je tudi Aerodrom Ljubljana), temelji na šibkih podlagah, pa tudi na lažeh. Iz medkriznih gibanj števila potnikov so sklepali, da je treba letališče prodati, hkrati pa so lažno prikazali, da letališče ne more samo financirati svoje rasti in razvoja (ob tem se je vlada odpovedala svojemu lastniškemu vplivu v skupščini podjetja in dopustila, da so si mali delničarji izplačili za več deset milijonov evrov dividend, sredstva, ki jih je letališče za razvojne namene nabiralo leta).

Grašek in Vojsk nova nadzornika Večera

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 12. 07. 2014 Stran: 3

Ker sta se včerajšnje skupščine Večera udeležila le dva predstavnika malih delničarjev, Delo in državni SDH, murskoboška družba Dober Večer, ki je predvčerajšnjim podpisala z Delom pogodbo o nakupu 79,24 odstotka Večera, v nadzorni svet Večera še ni mogla imenovati svojih predstavnikov. A s tričetrtinsko večino glasov bo lahko na katerikoli prihodnji skupščini obstoječe nadzornike odpoklicala. Namesto januarja letos odstopljenega Dušana Mohorka in še maja letos odstopljene Marjete Zevnik sta bila včeraj v nadzorni svet Večera za štiriletno mandatno obdobje imenovana upokojeni Peter Grašek (nekdaj vodilni v Telekomu Slovenije in Adrii Airways) in Matija Vojsk, nekdanji član uprave Dela, sedaj zaposlen v PwC kot vodja skupine za storitve v jugovzhodni Evropi. Za članstvo v nadzorni svet je prispelo pet kandidatur, nadzorniki pa so predlagali Graška in Vojska.

Vsi predlagani sklepi so bili sprejeti s stoodstotno podporo delničarjev. Tako sta uprava Večera, ki jo vodi Jure Struc, in nadzorni svet za preteklo poslovno leto dobila razrešnico, velika večina lanskih 927.777 evrov izgube pa se bo pokrila v breme kapitalskih rezerv. Struc je povedal, da je Večer maja in junija letos po skoraj dveh letih zaradi stroškovnih ukrepov in novih prihodkov na mesečni ravni že posloval z dobičkom iz poslovanja.

Adria Airways, d.d.

Datum skupščine: 
07.07.2014 - 09:00
Naslov: 
Zgornji Brnik 130h, 4210 Brnik - Aerodrom v sejni sobi v drugem nadstropju
Status: 
arhivirana

Država brez glasu

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 10. 05. 2014 Stran: 5

Za torkovo skupščino delničarjev je poslovodstvo Aerodroma Ljubljana predlagalo delitev rekordno visokih dividend. Večinska lastnica država v letališki družbi, ki jo prodaja, že leto in pet mesecev nima glasovalnih pravic. In jih kljub spremenjeni zakonodaji do torka skoraj zanesljivo ne bo dobila. Odločali bodo veliki mali delničarji, katerih osnovno vodilo je dobiček.

Vlada opravlja samo tekoče posle, kar je po svoje odlično, saj bo vsaj lahko naredila stvari, za katere do zdaj ni imela časa. Pa še neumnosti pod vplivom lobijev ne more početi, saj bi poslanci takoj skočili pokonci. Privatizacijo/prodajo petnajstih podjetij je zapovedal parlament, postopki se izvajajo, treba je le upati, da se poslanci ne bodo premislili, saj bi bilo to precej nerodno za skrhani ugled države.

Pri privatizaciji/prodaji stvari vendarle niso . enopomenske - ali pač. Velike države so obdržale deleže v telekomih, da o letališčih ne govorimo, saj praviloma ostajajo pod javnim nadzorom. Poleg tega evropska komisija v zvezi z mobilnostjo spodbuja razvoj regionalnih letališč. V prodajnem postopku bi utemeljeno pričakovali razvojne zahteve oziroma pogoje.

Politika in prodaja letalske industrije

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 01. 2014 Stran: 2

Privatizacija Najbolj buren je prodajni postopek Aerodroma Ljubljana - Za Adrio Airways tehnika več kot deset interesentov

Ljubljana - Čeprav SD očitno ne bo zahtevala, da se v koalicijski pogodbi »zamrzne« prodajo Aerodroma Ljubljana in drugih že začetih postopkov, so razlike v koaliciji, ko gre za prodajo državnega premoženja, očitne. Država zdaj prodaja 15 podjetij, tudi letalsko industrijo.


Državni zbor je lansko pomlad na predlog vlade potrdil privatizacijo celotne slovenske letalske industrije. Ža Adrio Airways išče švicarski finančni svetovalec Barons kupca že leto in tričetrt, finančni svetovalec za prodajo Aerodroma Ljubljana je bil izbran pred dobrim mesecem, za nakup Adrie Airways Tehnika je več kot deset interesentov.

Država brez pravic

Najbolj buren je vsekakor prodajni postopek v Aerodromu Ljubljana, katerega delnice kotirajo na ljubljanski borzi. Država namreč v trenutku napovedi privatizacije v družbi ni imela glasovalnih pravic - in jih se vedno nima. Tudi zato, ker ni naredila vsega, kar bi lahko. Veliki mali delničarji, pomeni različni skladi, pa so nato ob mrtvoudnosti države in tihem blagoslovu Soda sredi lanskega septembra izglasovali ustavitev projekta drugega potniškega terminala, za katerega je bila sicer 21. januarja lani podpisana pogodba o evropsko-državnem sofinanciranju. Ob zavrnitvi 57-milijonske naložbe v drugi terminal so se delničarji odpovedali tudi 14,4 milijonom evrov evropskih sredstev (trideset milijonov evrov pa je imel AL lastnih likvidnih sredstev). Do zavrnitve je Aerodrom Ljubljana v projekt že vložil 2,375 milijona evrov.

Računi za leto 2014 že prihajajo

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9

Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).

Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.

Brnik premajhno okno v svet

Medij: Horizont Avtorji: Lesjak Klapš Silverka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 11. 2013 Stran: 7

Si zamislite, da so bili celo časi, ko so potniki z mariborskega letališča lahko vsak dan leteli v Beograd, Skopje... In kaj imamo danes? Novega terminala na ljubljanskem letališču še nekaj časa ne bo in milijoni evropskih evrov so odfrčali. Tako so odločili mali delničarji in zavrli razvoj Letališča Jožeta Pučnika za desetletja. Medtem pa se graško letališče z milijonom prepeljanih potnikov letno že lahko kosa z ljubljanskim. Celo mariborsko, čeprav brez redne linije, je dobilo prenovljen potniški terminal.

Žal bomo lahko le nemo opazovali, kako bodo francoski investitorji četrt milijarde evrov vlagali v zagrebško letališče in ali bodo celo začeli načrtovano gradnjo drugega, sodobnega mednarodnega letališča v hrvaški metropoli. Eden najhitreje rastočih letalskih prevoznikov v zadnjem obdobju, Etihad Airways iz Abu Dabija, je prevzel srbski Jat, ki se po novem imenuje Air Serbia in gradi svoj balkanski hub v Beogradu. Tudi petzvezdična letalska družba Qatar Airvvavs je med Ljubljano in Zagrebom raje izbrala Plešo. Medtem tudi nizkocenovnika Rvanair v Zadru in Wizz Air v Skopju gradita svoji bazi m na novo zaposlujeta več sto domačinov. Pred kratkim sem pristala na novem letališču v Skopju, v katerega so investirali Turki, in nisem mogla verjeti, kako veliko in sodobno letališče ima majhna balkanska država. Če k temu dodamo, da celo na Korčuli razmišljajo o gradnji sodobnega malega letališča, vidimo, kako kratkovidni so bili mali delničarji Aerodroma Ljubljana, čeprav sem sama s svojim mini deležem glasovala za investicijo v drugi potniški terminal. Tudi država, ki je še večinska lastnica družbe Aerodrom Ljubljana, je bila za to investicijo, a zaradi prepovedi glasovanja s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev ni mogla uresničevati svojih interesov. Zakaj ne, je pa že druga zgodba. 57 milijonov evrov vredna finančna konstrukcija bi bila bogato podprta z evropskim denarjem, ki ga v Bruselj vplačujemo vsi državljani in ki je vsaj za to investicijo zdaj izgubljen. Nekaj deset milijonov evrov gotovine pa smo v bilanci družbe Aerodrom Ljubljana pustili tudi delničarji, ko si vsega nismo razdelili za dividende ter verjeli, da bodo ta sredstva namenjena razvoju letališča. A kot kaže, se to še ne bo razvijalo in glede na to, da J je letališče na spisku prodaje državnega premoženja, za razvoj očitno ne bo j preostalo drugega, kot da ga prodamo : najboljšemu ponudniku, ki ga bo znal razvijati in bo poskrbel, da ne bo zaostajalo za vsemi, ki nas prehitevajo po levi in desni. Da ga sami ne znamo dobro upravljati, kot bi porekli kritiki prodaje in zagovorniki nacionalnega interesa, smo z zadnjo odločitvijo še enkrat dokazali. Tudi nabor letalskih družb, ki letijo z Brnika, bi lahko bil večji, vsaj redna linija z Berlinom, prestolnico Nemčije, kateremu gospodarskemu vlaku se skušamo priključiti, bi gotovo bila rentabilna ...

Danes epilog boja za prvega nadzornika

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 07. 2013 Stran: 8

Aerodrom Ljubljana

Aerodrom Ljubljana bo danes dobil novega predsednika nadzornega sveta. Od njega bo odvisno tudi nadaljevanje investicije v nov potniški terminal.

Na današnji ustanovni seji nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana se obeta oster boj za mesto predsednika nadzornega sveta, od katerega bo odvisno tudi nadaljevanje 54 milijonov evrov vredne investicije v nov potniški terminal.

Za položaj naj bi v zadnjem času lobiral predvsem Peter Marn, ki naj bi imel tudi podporo predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja in ki ne skriva svoje naklonjenosti investiciji v nov potniški terminal. Na drugi strani se kot Marnov protikandidat omenja zlasti nekdanji predsednik uprave Adrie Airways Peter Grašek, ki velja za nasprotnika investicije. Kdo bo prevzel vodenje nadzornega sveta, za zdaj ni mogoče napovedati, saj je nadzorni svet razdeljen na dva tabora. V prvem naj bi bila poleg Marna tudi oba predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu, v drugem pa poleg Graška Milan Perovič in Nina Mauhler. Zaradi razdeljenega nadzornega sveta naši viri ne izključujejo možnosti, da bi kot kompromisna rešitev vodenje nadzornikov na koncu prevzela bodisi Perovič bodisi Mauhlerjeva. Slednja naj bi v nadzorni svet v dogovoru z malimi delničarji na zadnji skupščini spravil kabinet predsednice vlade, kjer so to zanikali.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.