Adria Airways

Adria Airways DRUGIČ – nov predlog dokapitalizacije in hkrati še izredna revizija

Danes je na Brniku potekala 30. skupščina družbe Adria Airways, d.d., katere namen je bil že napovedana modifikacija predloga dokapitalizacije in pa tudi sprejem predloga o izredni reviziji. Delničarji namreč na prejšnji, 29. skupščini, vodstvu in nadzornemu svetu, niso podelili razrešnice, večinski lastnik (državna PDP) pa je že takrat napovedal, da bo zahteval izredno revizijo, ki jo podpiramo tudi v Društvu MDS.

 

Brnik, 21. september 2011


 

Sprememba predloga dokapitalizacije v korist bank upnic – Banke uspešno izsilile 25 % vplačilo terjatev

Tudi tokratne skupščine so se udeležili pooblaščenci Društva MDS, ki so enako kot na prejšnji skupščini, podprli predlagano dokapitalizacijo, saj je le ta tako rekoč edina možnost za obstoj družbe, vendar pa pri tem ne gre izpustiti nerazumnega obnašanja bank upnic, ki za konverzijo terjatev podajajo ultimate in pogoje, pri tem pa bodo te iste banke iskale državno pomoč, zaradi svojega nevestnega ravnanja.

Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO1 ob 19 uri, z dne 21.09.2011, pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Skupščina je tako danes sprejela modifikacijo predloga dokapitalizacije, po katerem bodo banke upnice vplačale svoje terjatve v sledečih zneskih:

  • Nova Ljubljanska Banka d.d.. 13.836.035 EUR oziroma 25 % terjatev,
  • UniCredit Banka Slovenija d.d., 1.248.948 EUR oziroma 25 % terjatev,
  • Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., 1.281.000 EUR oziroma 15,34 % terjatev,
  • Abanka Vipa d.d., 3.355.000 EUR oziroma 50 % terjatev in
  • Gorenjska banka d.d. pa 0 EUR.

 

Slednjemu vpisu oziroma vplačilu novih delnic bo sledilo še 50 milijonsko nakazilo s strani države, kar naj bi ob vpisu novih delnic bank upnic zadostovalo za nadaljnje delovanje edinega slovenskega letalskega prevoznika. V Društvu MDS se vnovič sprašujem, kako je mogoče da banke upnice kolektivno izsiljujejo državo, čeprav bo največja banka upnica, NLB od države in davkoplačevalcev zahtevala najmanj 400 milijonsko dokapitalizacijo.

 

Opozorilo upravnemu odboru in poziv sindikatom Adrie Airways

Društvo MDS je tudi opozorilo člane upravnega odbora in oba izvršna direktorja, da morajo naslednjih 9 let "zvoziti sami" in naj ne pričakujejo novih kreditov in dokapitalizacije s strani države in delničarjev. Hkrati je Društvo MDS pozvalo vse 4 sindikate Adrie Airways, da sklenejo nove kolektivne pogodbe in prispevajo tudi oni del prepotrebnih sredstev za uspešno sanacijo, saj bremena ne moremo nositi samo delničarji in država oz. davkoplačevalci. 

 

Izredna revizija za zadnjih 5 let

Skupščina Adria Airways – vodstvo brez razrešnice, dokapitalizacija sprejeta vendar bo kmalu tudi spremenjena

Danes je na sedežu družbe na Brniku potekala prelomna 29. skupščina družbe Adria Airways, katere glavna točka dnevnega reda je bila dokapitalizacija na osnovi šestih pod-točk, ki so vključevale poenostavljeno zmanjšanje kapitala,  povečanje kapitala s stvarnimi vložki in zatem še z denarnimi vložki. Kljub sprejetju dokapitalizacije, bo po besedah predstavnika PDP, le-ta preklicana in modificirana že v nekaj dneh, tako da se že v mesecu septembru obeta nova, 30. skupščina.

 

Brnik, 31. avgust 2011


 

Večmilijonska izguba v letu 2010; poslovodstvo brez razrešnice ter izredna revizija

Družba je leto 2010 zaključila s 63 milijonsko izgubo, hkrati pa je posebno zaskrbljujoč tudi padec prihodkov družbe. Od leta 2008 dalje so namreč prihodki družbe padli za 27 %, prav tako pa je moč zaznati upad števila potnikov. Na osnovi razvidnih rezultatov je vodja Odbora malih delničarjev (OMD) pri Društvu MDS, Peter Marn, podal nasprotni predlog, da se NE podeli razrešnica nekdanjemu, kot tudi zdajšnjemu poslovodstvu, vključno z Nadzornim svetom (Foto: Mavrič Pivk).

Večinski lastnik družbe je podaril, da bo na naslednji skupščini zahteval izredno revizijo za zadnjih pet let, zaradi česar tudi ni podprl razrešnice, kar je posledično pomenilo, da skupščina tako nekdanjemu kot zdajšnjemu poslovodstvu ni podelila razrešnice.

 

Sprejeta dokapitalizacija a bo kmalu tudi spremenjena

29. skupščina Adria Airways

Letošnjo skupščino družbe Adria Airways bi lahko označili za prelomno, saj se bo na njej, poleg običajnih zadev odločalo tudi o nujno potrebni dokapitalizaciji. Prav zaradi tega smo se v Društvu MDS odločili, da vas na kratko obvestimo o dogajanju v družbi, ter vam hkrati s pooblastilom za skupščino družbe omogočimo glasovanje na skupščini, v kolikor se sami skupščine ne morete udeležiti.

Skupščina bo sprva odločala o sprejemu letnega poročila in podeljevanju razrešnice poslovodstvu družbe, ki vključuje tudi Nadzorni svet družbe, kjer je delničar Peter Marn, vodja Odbora malih delničarjev (OMD) pri Društvu MDS podal tudi nasprotni predlog, da se poslovodstvu družbe ne podeli razrešnica za preteklo leto. Razlog za ne-podelitev razrešnice leži prav v letnem poročilu, saj je družba v preteklem letu imela kar 63 milijonov EUR izgube. Prav slednja izguba je tudi razlog za dokapitalizacijo, ki je prav tako na dnevnem redu.

Po podatkih iz letnega poročila oziroma izhajajoč iz izkazov poslovnega izida za leto 2010 je razvidno, da je Slovenski letalski prevoznik Adria Airways d.d.  v letu 2010 ustvaril negativni kosmati poslovni izid odprodaje v višini 37.354.805 EUR. In da je bil zaradi slabitev vrednosti osnovnih sredstev, čisti poslovni izid leta 2010 negativen v višini 63.073.630,00 EUR oz. kar 43 % izgubo glede na čiste prihodke od prodaje. Takšni rezultati pa po našem mnenju niso zgolj odraz in posledica globalne finančne krize in upada splošne gospodarske rasti, ampak predvsem neracionalnega poslovanja uprave družbe in sprejemanja poslovnih odločitev, ki niso v skladu z načelom skrbnega in poštenega gospodarja ter pravili ravnanja organov vodenja in nadzora, ki bi bili v dobro družbe in bi ji prinašala korist.

Po besedah novega izvršnega direktorja, Klemna Boštjančiča, ki je svoje mesto zasedel sredi leta 2010, je predlagana dokapitalizacija »/…/ nujna, sicer Adrie ne bo več!« V Društvu MDS nam ne preostane drugega, kot da soglašamo s predlagano dokapitalizacijo, čeprav bo le ta potekla na račun davkoplačevalcev, kljub vsemu pa bomo od vodstva družbe zahtevali dodatna pojasnila v zvezi z prihodnostjo slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika, predvsem glede iskanje tujega partnerja, ki bi lahko družbi prinesel nov kapital.

ADRIA AIRWAYS – nujna dokapitalizacija in nasprotni predlog za NE-podelitev razrešnice

Letošnjo 29. skupščino družbe Adria Airways, ki bo potekala 31. avgusta, bi lahko označili za prelomno, saj se bo na njej, poleg običajnih zadev odločalo tudi o nujno potrebni dokapitalizaciji. Skupščina bo sprva odločala o sprejemu letnega poročila in podeljevanju razrešnice poslovodstvu družbe, ki vključuje tudi Nadzorni svet družbe, kjer je delničar Peter Marn, vodja Odbora malih delničarjev (OMD) pri Društvu MDS podal tudi nasprotni predlog, da se poslovodstvu družbe, vključno z Nadzornim svetom, NE podeli razrešnica za preteklo leto. Razlog za ne-podelitev razrešnice leži prav v letnem poročilu, saj je družba v preteklem letu ustvarila negativni čisti poslovni izid, ki je nekajkrat višji od izida v letu 2009 in kot tak neopravičljiv in nesprejemljiv. Prav slednja izguba je tudi razlog za dokapitalizacijo, ki je prav tako na dnevnem redu.

 

Ljubljana, 11. avgust 2011


 

Slabi rezultati Adrie Airways v letu 2010

Slabi rezultati v minulem letu po našem mnenju niso zgolj odraz in posledica globalne finančne krize in upada splošne gospodarske rasti, ampak predvsem neracionalnega poslovanja uprave družbe in sprejemanja poslovnih odločitev, ki niso v skladu z načelom skrbnega in poštenega gospodarja ter pravili ravnanja organov vodenja in nadzora, ki bi bili v dobro družbe in bi ji prinašala korist.

 

Brez dokapitalizacije Adrie ne bo več?!

Po besedah novega izvršnega direktorja, Klemna Boštjančiča, ki je svoje mesto zasedel sredi leta 2010, je predlagana dokapitalizacija »/…/ nujna, sicer Adrie ne bo več!« V Društvu MDS nam ne preostane drugega, kot da soglašamo s predlagano dokapitalizacijo, čeprav bo le ta potekla na račun davkoplačevalcev, kljub vsemu pa bomo 31. avgusta od vodstva družbe zahtevali dodatna pojasnila v zvezi z prihodnostjo slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika, predvsem glede iskanje tujega partnerja, ki bi lahko družbi prinesel nov kapital.

Aerodrom Ljubljana s 43 centi dividende na delnico

Na današnji skupščini družbe Aerodrom Ljubljana sta Peter Marn, vodja Odbora malih delničarjev Aerodrom Ljubljana pri Društvu MDS in Rajko Stanković, predsednik Društva MDS zastopala 3,20 % kapitala z glasovalno pravico na skupščini.
 
Brnik, 23. junija 2011
 
Delničarji »mučili« Upravo in predsednico NS z vprašanji več kot 2 uri
 
Po uvodni predstavitvi letnega poročila o delu NS v letu 2010 s strani predsednice nadzornega sveta mag. Anje Strojin Štampar, je na skupščini poročal tudi predsednik uprave Zmago Skobir. Delničarjem je predstavil ključne teme, ki so zaznamovale poslovno leto 2010 in izzive, ki družbo čakajo v bližnji prihodnosti.
 
Predstavil je način pridobivanja novih letalskih prevoznikov in trenutne postopke pri načrtovani gradnji Terminala 2, ki je zaradi obetane rasti prometa nujna. Aerodrom Ljubljana si prizadeva, da bi bil razpis za projekt objavljen še letos in da bi gradnjo delno financirali tudi s pomočjo evropskih sredstev.
 
Lani obnova letališko – pristajalne steze in nova članica Uprave
 
Lani je Aerodrom Ljubljana dokončal obnovo vzletno-pristajalne steze (ki ni ovirala transportnih procesov na Aerodromu, saj je potekala v času širitve vulkanskega pepela z Islandije). Uprava družbe je doživela spremembo (nova članica Uprave je postala Bernarda Trebušak), proti koncu leta pa je celo prišlo do pozitivnega preobrata v prometu. Vsekakor ne gre zanemariti tudi težav domačega letalskega prevoznika, kar je na skupščini sprožilo živahno razpravo med delničarji.
 
Lastniški vstop v Adrio Tehniko kot »nujno zlo«
 

Logistični holding, kot velika razvojna priložnost? Da, toda ne za vsako ceno!

Današnja Druga konferenca o Slovenskem logističnem holdingu, ki jo je organiziralo Ministrstvo za promet je sicer postregla s številnimi odgovori na odprte dvome, a vendarle pustila še precej neznank.
 
Brdo pri Kranju, 14. januarja 2011

 

 
 
Po mnenju Društva MDS je ključno vprašanje glede morebitnega omejevanja konkurenčnosti. Pravnik doc. dr. Klemen Podobnik je opozoril, da obstaja možnost, da logistični holding vendarle ne bo dobil dovoljenja Urada za varstvo konkurence.
 
Na drugi strani pa se mu kot pravniku s področja konkurenčnega prava zastavlja vprašanje: zakaj bi najprej ustvarili »monopolista« in ustanovili novo agencijo, ki bi skrbela za to, da se ta monopol ne bi zlorabljal, če že sedaj imamo delujoči trg?
 
USTVARJANJE KARTELOV IN MOREBITNI BEG STRANK IZ LUKE KOPER
 
Na ta nerazumni fenomen je med vprašanji in dilemami opozoril tudi Rajko Stanković - predsednik Društva MDS. Dejal je, da se ne zdi logično omejevati konkurenco, zlasti v luči pomislekov, ki jih je predstavil Klemen Podobnik, ne da bi prej zagotovili jasno definicijo dostopa do infrastrukture, ki se lahko izvede z izločitvijo v posebno družbo, ali pa se jasno zapiše pod kakšnimi pogoji lahko vsi dostopajo do nje.
 
Nerazumno se mu je zdela zamisel o ustanavljanju novega monopola, ko pa je par mesecev nazaj potekal boj zoper bančni in elektro kartel. Meni, da predlagana oblika, ki omejuje konkurenco, lahko ob vsiljevanju enotne storitve privede do odhoda številnih strank iz Luke Koper v smereh 50 km proti severu ali jugu (Trst ali Reka). Zanimalo ga je, ali imajo snovalci Slovenskega logističnega holdinga pripravljen kakšen scenarij tudi za ta primer, saj so številne stranke Luke Koper napovedale svojo preusmeritev v druga pristanišča. Nenazadnje, sedanji model bi morda bil bolj primeren za čas SOZD-ov pred letom 1990, kot pa v 21. stoletju.
 
Peter Mahnič, logist in špediter iz ACK, d.d., je tudi opozoril, da mora biti infrastruktura (pristanišča in tiri) javno dostopna pod konkurenčnimi pogoji vsem. V Sloveniji  so navsezadnje prisotni številni svetovni logisti, katerih letni promet je večji, kot je BDP Slovenije.
 
Eden izmed udeležencev - nekdaj sicer prvi človek enega izmed treh velikih sistemov, ki se združujejo - je ob robu srečanja v neformalni debati izjavil: »Iz treh bolnikov ne moreš narediti enega zdravega, potrebno bi bilo najprej sanirati vse tri družbe, prenesti infrastrukturo na posebne družbe in šele nato ustanavljati holding.«
 
EKONOMSKI VIDIKI IN ODPRTE DILEME
 

Pred odločitvijo o usodi logističnega holdinga bo treba odgovoriti še na nekaj vprašanj, tako ekonomske kot pravne narave. Ekonomist Janez Šušteršič, ki je predstavil ekonomske vidike povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, pa ob tem opozarja, da je treba dobro premisliti in se glede holdinga čim prej odločiti, predvsem pa najti odgovore na:

·        kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga,
·        kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt
·       kako urediti razmerja med podjetji v holdingu in zavedati se moramo, da noben izračun vnaprej ne more zagotoviti uspeha.
 
ODGOVORI NA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODPRTE DILEME
 
Pravnik Bojan Bugarič je izpostavil predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede slednjega je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.

 

IZPLAČILO MALIH DELNIČARJEV LUKE KOPER IN INTEREUROPE SKLADNO Z DOLOČILI ZPRE-1

 

 
Na vprašanje iz prejšnje konference o tem, kako si Vlada RS predstavlja izplačilo preostalih deležnikov, ki jih je v Luki Koper nekje okoli 33 % in v Intereuropi nekje okoli 60 % je bil odgovor jasen in nedvoumen: skladno z določili Zakona o prevzemih (ZPRE-1). Na dodatno vprašanje udeleženca  v zvezi s ceno izplačila pa je ostal brez odgovora. Pričakovati je, da so pričakovanja malih delničarjev dokaj visoka, glede na trenutne neverjetno nizke cene, ki so še padle po napovedi ustanavljanja holdinga. Razlika v vrednosti, če primerjamo najvišje tečaje in trenutne, pa je kar 4 do 5 kratna.
 
SLOVENSKE ŽELEZNICE ZA, OSTALA DVA UDELEŽENCA BOLJ SKEPTIČNA
 
Holdinška struktura sicer predstavlja le eno izmed možnosti za izboljšanje poslovanja podjetij. V konkretnem primeru, upoštevaje dejansko stanje podjetja in globalno krizo, pa ne rešuje osnovnega problema organizacije in neučinkovitosti SŽ. Istočasno prinaša tveganje, da bo že tako slabo poslovanje SŽ v slabše poslovanje potegnilo tudi zdrave dele slovenskega transportnega sektorja (Luka Koper, Intereuropa). SŽ bi bilo potrebno najprej reorganizirati na dva dela: infrastrukturo in promet. V obeh delih je potrebno izvesti reorganizacijo poslovanja, racionalizacijo in modernizacijo vsakega dela posebej, ter poiskati nove pristope za nastop na trge.
 
Istočasno ne gre pozabiti, da je komercialno povezovanje lahko povsem dovolj za boljše poslovanje vseh treh družb. Le-te imajo namreč povsem različne kulture, organizacijske klime, način dela in tudi razmišljanja, kar posledično onemogoča poslovanje pod isto streho.
 
SINDIKATI OPOZARJAJO NA MOREBITNO TEMPIRANO SOCIALNO IN ODGOVORNOST MENAGERJEV
 
Sindikati opozarjajo na ogroženost delovnih mest v primeru propada holdinga, dvomijo v izboljšanje poslovanja, ki naj bi ga prinesel holding, opozarjajo pa tudi na tveganja zaradi premajhne odgovornosti managerjev v Sloveniji, ki upravljajo velika podjetja.
 
dr. MAKS TAJNIKAR ZAGOVARJA MREŽENJE IN PRI TEM DODAJA, DA NE SLOVENCI, NE NEMCI TEGA NE OBVLADAMO. AKUN IMA ŽE SEDAJ MOŽNOST HOLDINŠKE PLATFORME
 
Bolj skeptičen je bil predsednik upravnega odbora Adrie Airways dr. Maks Tajnikar, predvsem do načina oblikovanja holdinga. Holdinški vrh bi po njegovih besedah zmanjšal fleksibilnost povezanih podjetij, zato je sam predlagal alternativo mreže, ki naj bi bila bolj pogosta, kot npr. pri Italijanih. Mimogrede je spomnil, da ima Vlada RS že v tem trenutku vse vzvode za holdinško platformo preko AUKN, ki upravlja vsa tri podjetja.
 
PREDSEDNIK VLADE RS BORUT PAHOR TRDNO PREPRIČAN V PROJEKT
 
Borut Pahor - predsednik Vlade RS je večkrat jasno nakazal, da zanj dvoma o uspešnosti projekta ni več. Zaveda pa se, da bo končno odločitev morala sprejeti Vlada RS ali celo Državni zbor, ter pozval vse akterje, da morda v zadnjem krogu pogovorov, ki se bodo odvijala v podjetjih razrešijo še vse preostale dileme. Vendarle, brez dobre volje in predvsem zavzetosti vseh treh akterjev, projekt ne more uspeti. Osebno sicer verjame, da bo projekt uspešen, a hkrati priznava, da ni vedeževalec in bi bilo neodgovorno če bi trdil, da morda ne bo težav. Tudi slednje so rešljive z dobro voljo vseh.  
 
DRUŠTVO MDS NE NASPROTUJE PROJEKTU – POTREBNI SO PREDHODNI KORAKI
 
Društvo MDS glede na predstavljene odgovore, tako ekonomske kot pravne, ni že vnaprej nenaklonjeno projektu. Ocenjuje le, da je potrebno predhodno opraviti naslednje:
 
·       ločiti infrastrukturo (tire in pristaniško),
·       zagotoviti sredstva za hitro posodobitev železniških tirov in izgradnjo drugega tira od  Luke Koper do Divače (mimogrede, prvi tir je bil izgrajen prav zaradi Luke Koper in njenih potreb),
 
·       finančno sanirati vsa tri podjetja, ponovno opraviti ustrezno analizo stanja, prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj in šele nato pristopiti k oblikovanju holdinga.

 

 

V MEDIJIH JE BILA PREZRTA KLJUČNA DILEMA: ALI BO UVK (slovenski ali evropski) SPLOH DOVOLIL NASTANEK HOLDINGA?

 

Adria Airways na smrtni postelji, Uprava še vedno v sedlu

Uprava družbe Adria Airways, s prvopodpisanima mag. Tadejem Tufkom in dr. Maksom Tajnikarjem, je dne 29.11.2010 delničarjem napisala Pismo. Pismo začenja z navedbo: »Adria Airways je leto 2009 sklenila z izgubo v višini 14 milijonov evrov. S tem je še povečala kumulativno izgubo iz preteklih let, saj je družba imela izgubo tudi v letih 2008 in 2005, 2007 in 2006 pa poslovala z minimalnim dobičkom... V prvi polovici leta 2010 je družba ustvarila še dodatno izgubo iz poslovanja v višini 7 milijonov evrov«. Številke so zgovorne same po sebi. Družba Adria je potrebna temeljitega prestukturiranja, sicer so njeni dnevi šteti.

Ljubljana, 8. december 2010


Uprava družbe se resnosti stanja zaveda. To je razvidno iz njenih aktivnosti in pripravljenih dokumentov. V letu 2010 je bila izvedena dokapitalizacija, v strategiji družbe, pripravljeni decembra 2009, pa si je uprava kot strateški cilj številka 1 zadala »doseganje praga rentabilnosti z obstoječimi zmogljivostmi in dejavnostmi v letu 2010«. Kljub zavedanju o problemih se je v letu 2010 izkazalo, da je uprava nesposobna prestrukturirati družbo v skladu s straškimi cilji. V prvi polovici leta 2010 je namreč družba Adria kljub dokapitalizaciji namesto doseganja praga dobička ustvarila 7 milijonov evrov izgube, po ocenah poznavalcev pa bo celoletna izguba v letu 2010 presegla izgubo iz leta 2009. Družba tudi ne izkorišča obstoječih zmogljivosti, še več, sredi leta so prizemljili Airbus 320 S5-AAA, za katerega imajo v bilanci še vedno večmilijonske obveznosti do bank.

PDP podprla predlog malega delničarja PETRA MARNA predsednika OMD Adrie Airways pri Društvu MDS

KDO BO ADRIO AIRWAYS DOKAPITALIZIRA POLEG 80 % UDELEŽBE PDP ŠE NEZNANKA?
 
Na predlog največjega malega delničarja Adrie Airways Petra Marna, ki je tudi predsednik Odbora malih delničarjev Adrie Airways pri Društvu - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), je bil na današnji skupščini izglasovana dopolnitev sklepa o dokapitalizaciji. Imena morebitnih novih družbenikov, ki bodo izvršili dokapitalizacijo v višini 20 %, so zaenkrat še neznanka. Petrol baje ni želel vstopiti v lastništvo, Aerodrom Ljubljana še razmišlja, v lastništvo pa prihajajo morda tudi znane turistične agencije.
Ljubljana, 2. september 2010 ob 12.00 uri

OB PODPORI PDP SPREJETA DOPOLNITEV OSNOVNEGA PREDLOGA
 
Na skupščini je Peter Marn podal predlog dopolnitve osnovnega predloga predlagane dokapitalizacije, ki glasi:
 
»Osnovni kapital družbe se sicer poveča na način, kot ga je predlagal upravni odbor v predlogu sklepa 2 .točke objavljenega dnevnega reda sklica 27. seje skupščine in se istočasno poslovodstvu družbe (upravnemu odboru in izvršnima direktorjema) naloži izvedba vseh potrebnih aktivnosti, da se redno poslovanje družbe v tem času bistveno izboljša ter je obvezno izdelati pisno poročilo o teh izvedenih ukrepih in z njimi seznaniti vse delničarje najkasneje v 90 dneh od dneva sprejetja tega sklepa na skupščini.«
 
Namen dopolnitve predloga je v tem, da mora družba nemudoma pristopiti k takojšnjemu finančnemu prestrukturiranju podjetja in izdelavi plan le-tega, ki ga mora predstaviti delničarjem najkasneje v 90 dneh po skupščini.  V primeru, da izvedena dokapitalizacija in izvedeni ukrepi ne bodo dali potrebnih rezultatov, bo za zavarovanje obstoja družbe potrebno oceniti primernost uvedbe strožjih, z zakonom predvidenih postopkov.
 
 
Z izglasovano dopolnitvijo osnovnega sklepa smo mali delničarji dali jasen signal Upravnemu odboru, ki ga vodi dr. Maks Tajnikar in izvršnima direktorjema, da morajo nemudoma pristopiti  k večjim aktivnostim in se posledično izogniti morebitni prisilni poravnavi, stečaju ali celo likvidaciji, do katere bi prišlo brez takojšnje izvedbe omenjenih nujnih ukrepov.
 
Mali delničarji menimo, da bo izglasovana dokapitalizacija v višini 2,5 mio EUR sicer nezadostna, brez hkratnega izvajanja nujnih ukrepov finančne reorganizacije.  Po drugi strani bi to pomenilo "le metanje denarja v vrečo brez dna." Veseli pa nas, da je razširitev osnovnega predloga podprl tudi največji lastnik PDP.
 

MALI DELNIČARJI IZREKLI OPOZORILA UPRAVNEMU ODBORU IN IZVRŠNIMA DIREKTORJEMA 

V razpravi sta predstavnika malih delničarjev opozorila Upravni odbor in oba izvršna direktorja, da je varčevanje nujno potrebno, saj se približujejo zimski meseci, ko se tradicionalno sezonski promet zmanjšuje, s tem pa tudi finančni prilivi. Zato se upravičeno bojimo, da bodo poleg tekočih obveznosti za poslovanje in kredite, zelo težko zagotavljati zadostna sredstva predvsem za kar 600.000 EUR obroka plačila leasinga za dva novo nakupljena Airbusa.

NAVEDBE DRUŠTVA MDS O "PREMAJHNI" VIŠINI SPREJETE  DOKAPITALIZACIJE IN O VSTOPU MOREBITNIH NOVIH PARTNERJEV IZ TURIZMA, JE PO SKUPŠČINI POTRDIL DR. MAKS TAJNIKAR ZA ČASNIK FINANCE
 
»V državnih lastnikih zori ideja, da bo v pol leta do leta dni že treba najti strateškega partnerja. Maks Tajnikar, predsednik upravnega odbora, pravi, da se za zdaj še ne ukvarjajo s tem.
 
 
 
"Zelo smiselno bi bilo najti vlagatelja, a ni nujno, da le strateškega, lahko tudi finančnega," na naše informacije o skorajšnjem delnem umiku države iz letalskega prevoznika odgovarja Tajnikar. Ta dodaja, da bi Adria pravzaprav potrebovala 15 milijonov svežega kapitala, zato bodo vlagatelje še iskali.
 
Za zdaj prihajajo v kapital njihovi največji partnerji pri čarterskih poletih, Adriatica.net (hrvaška lastnica Kompasa) ter agenciji Palma in Airpass . V kratkem bo sicer sklicana tudi skupščina hčerinske družbe Adria Tehnika, ki naj bi jo dokapitalizirala PDP in Aerodrom Ljubljana, a še vedno preračunavajo cenitve.«

 
 

 

 
 

Skupščina Adrie Airways sprejela prehod na enotirni sistem upravljanja "z lepotno napako"

Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, pravna zastopnica Društva MDS Mojca Cvetko in predsednik Odbora malih delničarjev Adrie Airways in Odbora malih delničarjev Aerodroma Ljubljana pri Društvu MDS Peter Marn so se udeležili današnje skupščine Adrie Airways, kjer so zastopali 0,36 % osnovnega kapitala. PDP, kot večinski delničar, je zastopal 87,38 % okapitala. Banka NLB, ki ima 7,46 % kapitala, pa se, kot v primeru Istrabenza, ponovno ni udeležila skupščine.


Po naših dokaj zanesljivih informacijah bo Adria Airways tudi letos pridelala precejšnjo izgubo in ne pozitivno nulo. Pri tem se upravičeno sprašujemo ali ji morda grozi kapitalska neustreznost? Tudi najavljena morebitna dokapitalizacija države v višini 5 mio EUR tega najverjetnje ne bo sanirala.

Brnik, 1. junija 2010
Na skupščini so podali dva nasprotna predloga in sicer:
 
3.1. Delničar je predlagal, da se Upravi za leto 2009 ne podeli razrešnica iz naslednjih razlogov: Po podatkih iz letnega poročila, oziroma izhajajoč iz izkazov poslovnega izida za leto 2009 je razvidno, da je slovenski letalski prevoznik Adria Airways lani ustvaril 12,2 milijona evrov izgube iz poslovanja in približno 13,5 milijona evrov čiste izgube. V primerjavi z letom prej se je čista izguba poslovanja v letu 2009 povečala iz 3,24 milijona evrov na 13,49 milijona evrov, čisti prihodki iz prodaje pa so upadli za kar 21,4 odstotkov na 161,4 milijona evrov. Takšni rezultati po mnenju delničarja niso zgolj odraz in posledica globalne finančne krize in upada splošne gospodarske rasti, ampak tudi nezadostne racionalizacije poslovanja.

Po izčrpni razpravi je tudi Peter Marn zaželel, da družba posluje bolje in poskuša izkoristiti vse notranje rezerve. O tem sklepu se ni glasovalo, saj je bil podprt prvotni sklep, ki je podelil razrešnico Upravi in NS družbe za leto 2009. (na sliki desno Mojca Cvetko, univ.dipl.iur. - pravna zastopnica Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je danes udeležila skupščine Adrie Airways).
 
Nasprotni predlog k točki 5. dnevnega reda se je glasil: »Sklep številka 5.2.: Skupščina ne sprejme predlagane spremembe statuta družbe glede načina upravljanja družbe z uvedbo enotirnega sistema upravljanja:«

Adria leti iz d. d. v d. o. o.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Aleš Stergar Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 04. okt.. 2016 Stran: 10

Letalski prevoznik Statusno preoblikovanje ukinja tudi nadzornike skupaj s predstavniki zaposlenih 

Ljubljana - Stoodstotni lastnik Adrie Airways (AA), miinchensko podjetje AA International Aviation Holding GmbH (AAIAH), je včeraj na skupščini delničarjev (v notarski pisarni notarja Mira Košaka) sklenil, da podjetje statusno preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo z osnovnim kapitalom v višini 7.642.455 evrov. 


Podjetje bo kot direktor do 25. marca 2020 še naprej vodil Arno-Christian Schuster, mandat članov nadzornega sveta, skupaj s predstavnicama delavcev, pa se bo iztekel z vpisom v sodni register. Samo statusno preoblikovanje ne vpliva na veljavnost dovoljenj in licenc, ki jih je AA izdala pristojna agencija za civilno letalstvo. 

Po aktu o ustanovitvi družba ne bo imela nadzornega sveta, posvetovalnega odbora ali kateregakoli drugega odbora, zaposleni pa bodo svoje pravice uresničevali skladno s kolektivno pogodbo in zakonom. Lastnik lahko kadarkoli zamenja tudi poslovodstvo. 

Potem ko je slovenska država prek SDH nemškemu skladu z dokapitalizacijo družbe, ki se kiti z uradnim nazivom Adria Airvvavs, Slovenski letalski prevoznik, plačala, da j o j e prevzel, je AAIAH iztisnil 481 malih delničarjev, ki so imeli po številnih dokapitalizacijskih reševalnih akcijah v rokah le še zanemarljivih 0,86 odstotka delnic - za vsako jim je AAIAH namenil 15 centov.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.