Abanka

Vodstvo Alposa bi razlastilo delničarje

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Uprava Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom namesto 34-odstotnega poplačila obljublja 55-odstotno poplačilo v prihodnjih 13 letih. Kot je znano, so največje upnice družbe banke, ki velik del svojih terjatev nimajo zavarovanih. Alpos naj bi bankam namreč dolgoval več kot 220 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov evrov tega pa je navadnih terjatev. Vrednost stečajne mase Alposa je po drugi strani ocenjena na 66,2 milijona evrov. Banke, zastopane v upniškem odboru Alposa, so s spremembo načrta že soglašale.


Banke upnice v upniškem odboru - NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka, NLB in Banka Koper - so soglašale tudi s predvidenimi spremembami v kapitalu družbe. Uprava Alposa, poleg Bevca še člana uprave Stanislav Flander in Konrad Marot, je namreč odločila, da se kapital družbe v višini nekaj več kot šest milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost, sicer pa so člani uprave v sklepu odločili, da se »vse delnice dosedanjih delničarjev razveljavijo«. »Nov« osnovni kapital družbe v višini milijon evrov bodo vplačale banke upnice Alposa in družba SIJ - Slovenska industrija jekla. Pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu je sicer pravnomočna potrjena prisilna poravnava, na upravi sprejet sklep pa je zdaj v hrambi pri notarju. Če bo prisilna poravnava uspela, bo SIJ vplačala delnice v znesku 199.000 evrov, Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka pa vsaka po 160.200 evrov. Nove delnice bi novi lastniki vplačali na fiduciami račun upravitelja, postopek povečanja osnovnega kapitala pa je uspešen le, če bo v celoti vpisanih vseh 20.000 novih delnic, z vrednostjo delnice 50 evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev je po sklepu uprave v celoti izključena.

Triglav bo pri prevzemanju Abanke ubogal ATVP

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 12. 2010 Stran: 10

Triglav mora objaviti ponudbo za prevzem, pravi glavni nadzornik trga

Argument Zavarovalnice Triglav, da ji ob dokupu deleža Abanke od Hita ni treba dati prevzemne ponudbe za Abanko, ima majave temelje. Agencija za trg vrednostnih papirjev ki jo vodi Damjan Zugelj, je namreč jasna: »Triglav bi v primeru pridobitve delnic Abanke, ki so v lasti Hita, moral dati obvezno prevzemno ponudbo.«

Na Triglavu že zagotavljajo, da bodo spoštovali mnenje regulatorja, če bo to drugačno od njihovega. Sodeč po dosedanjih izjavah ATVP in Triglava, je tako.


Kaj je argument Triglava

Na Triglavu, ki že ima 25,6 odstotka Abanke, so nam še v ponedeljek zatrjevali, da jim ob odkupu delnic Abanke od Hita (6,15 odstotka) nebi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. »Triglav skladno z zakonom o prevzemih deluje usklajeno z družbo Hit. Obe družbi sta posredno odvisni od Republike Slovenije. Iz tega sledi, da Triglav ob morebitni pridobitvi deleža v Abanki od Hita ni zavezan oddati ponudbe za prevzem,« so tolmačili na Triglavu, ki ga vodi Matjaž Rakovec. Včeraj pa dodali: »Skladno s prehodnimi določili zakona o prevzemih morajo osebe, ki delujejo usklajeno, dati prevzemno ponudbo, če po uveljavitvi zakona nameravajo pridobiti dodatne delnice in če se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic. To skladno s stališčem v uvodnih pojasnilih zakona o prevzemih pomeni, da ponudbe za prevzem ni treba dati pri prenosih delnic med osebami, ki delujejo usklajeno, znotraj skupine teh oseb, če se skupni delež glasovalnih pravic te skupine ne spremeni.«

Kaj je argument ATVP

Kje je prevzemna ponudba za Abanko?

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 01. 12. 2010 Stran: 8

Triglav: Tudi če kupimo delež v Abanki od Hita, nismo zavezani k ponudbi za prevzem

Tekma med državo in kranjsko Savo za prevlado v tretji največji banki Abanka Vipa se nadaljuje, javne ponudbe za prevzem banke pa ni.


Oba lastniška bloka - Savin, ki po novem združuje 50,1 odstotka delnic Abanke, in Triglavov, ki želi še Hitov delež Abanke - trdita, da jima javne ponudbe za prevzem še ni treba objaviti.

Ali Triglav lahko odkupi delež od Hita brez prevzema?

Državna Zavarovalnica Triglav ima 25,6 odstotka Abanke, skupaj s Triglavom Stebrom 1 pa tretjino Abanke. Triglav je državnemu Hitu že poslal nezavezujočo ponudbo za odkup 6,15-odstotnega deleža Abanke. Kot smo že pisali, Triglav za Hitov delež v Abanki menda ponuja okoli 23 milijonov evrov.

Milijonske kazni za odstop od pogodbe o prodaji Abanke Vipe

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 12. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Lastniki Abanke Vipe, ki so minuli teden podpisali pogodbo o skupni prodaji, so si povsem omejili razpolaganje z delnicami Abanke. Tudi če z doseženo kupnino ne bodo zadovoljni in tudi če s prodajo ne bodo soglašali njihovi nadzorni sveti, se lahko zgodi, da bodo prisiljeni prodati svoje deleže Abanke. V sporazumu je namreč določeno, da zadostuje, da se z izbiro finančnega in pravnega svetovalca ter samo prodajo Abanke Vipe strinjajo lastniki, ki imajo skupno 50 odstotkov delnic iz prodajnega sporazuma. Ker so prodajni sporazum podpisali lastniki s 50,1 odstotka lastništva Abanke, bodo torej o vseh nadaljnjih prodajnih postopkih odločali lastniki četrtine delnic Abanke. Glede na hude finančne težave pomembnega dela lastnikov bi tako lahko bili v prihodnjih mesecih priče razprodaji Abanke.


Skoraj 40 odstotkov Abanke zastavljenih

Pogodbo o skupni prodaji so podpisali Sava (23,83 odstotni delež Abanke), Gorenjskabanka (9,9) , BPT (4,75), Vipa Holding (3,71), Daimond (3,55), Zvon Ena Holding (2,42), Cinkarna Celje (0,72), Vipa (0,62), Iskratel (0,2), Zvon Dva Holding (0,16) in GBD (0,15). Kot razkriva pogodba o skupni prodaji, ima delnice Abanke za posojila pri bankah zastavljenih sedem od enajstih podpisnikov sporazuma. Skupno je tako zastavljenih 37,5-odstotka delnic Abanke. Poleg tega so za 26 odstotkov delnic sklenjene odkupne pravice (call opcije) , za 21,9 odstotka delnic pa prodajne pravice (put opcije). To potrjuje ocene o stiski lastnikov, ki jih v prodajo banke pod prisilo silijo lastne finančne težave in iztekajoča se bančna posojila.

Pogodba, ki smo jo pridobili, razkriva, da je posamezni podpisnik dolžan vsakemu od ostalih podpisnikov plačati po 500.000 evrov kazni, torej skupaj do pet milijonov evrov, če bi posamezni podpisnik mimo preostalih podpisnikov prodal delnice. Podpisnik se lahko kazni izogne zgolj, če bi katera od bank posameznemu delničarju zasegla delnice Abanke ali če bi kateri od odkupnih oziroma prodajnih upravičencev izvršil prodajno oziroma nakupno pravico.

Odloča le še četrtina delničarjev

Hit utegne prekrižati načrte državnih lastnikov o prevzemu Abanke

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 13. 11. 2010 Stran: 24
 
Novogoriški Hit je ogrozil načrte Zavarovalnice Triglav in Kapitalske družbe, da bi s prevzemom Abanke Vipe preprečili prodajo banke pod prisilo, za kar se zavzema skupina lastnikov s Savo na čelu. Po trditvah naših virov se je namreč predsednik uprave Hita Drago Podobnik v četrtek dogovoril s predsednikoma uprave Save in Gorenjske banke Janezom Bohoričem in Gorazdom Trčkom, da bo Hit svoj 6,15-odstotni delež Abanke prodal Gorenjski banki.

Če bi dejansko prišlo do prodaje Hitovega deleža Gorenjcem, bi blok okoli Save zbral več kot 50-odstotni delež, kar bi pospešilo prodajo, saj bi Abanka postala zanimiva tudi za strateške kupce in ne zgolj finančne sklade.
 
V Hitu na vprašanje, ali se je Drago Podobnik dogovoril za prodajo deleža v Abanki Gorenjski banki, niso neposredno odgovorili, čeprav so se po neuradnih informacijah že dogovorili tudi za okvirno kupnino v višini 25 milijonov evrov. Pojasnili so, da je prodaja deleža v Abanki del dezinvestiranja kot enega izmed sanacijskih ukrepov. "Družba išče najboljšega ponudnika in o prodajnih aktivnostih sproti seznanja ministrstvo za finance kot predstavnika lastnika. Ko bomo najugodnejšega ponudnika našli, bo predlog o prodaji delnic v Abanki obravnaval nadzorni svet družbe," so dodali.
 
Presenetljivo je zlasti, da se Hit dogovarja za prodajo, čeprav je podjetje v državni lasti in ni dvoma, da je seznanjen s prizadevanjem državne Zavarovalnice Triglav, da bi stabilizirali lastništvo Abanke in preprečili nenadzorovano prodajo. Kot smo razkrili včeraj, je Triglavu pripravljena na pomoč pristopiti tudi njena lastnica Kapitalska družba kot ena redkih domačih institucij, ki bi lahko kapitalsko podprla prevzem Abanke. Vendar za zdaj Triglavu ni uspelo prepričati 51 odstotkov lastnikov Abanke, da bi pristopili k delničarskemu sporazumu. Glede na interes Triglava, da bi preprečil prodajo Abanke, lahko pričakujemo, da bo poskušal Hit prepričati, da deleža v Abanki ne proda Gorenjski banki. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec za komentar ni bil dosegljiv.
 

Triglav in Kad bi Abanko pred razprodajo branila s prevzemom

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 11. 2010 Stran: 24

Ljubljana - Ker se ključni lastniki Abanke Vipe ne morejo dogovoriti o skupnem upravljanju in ker Zavarovalnica Triglav kot največji delničar ne želi biti izigrana pri morebitni prodaji banke pod prisilo, je Triglav pripravil osnutek delničarskega sporazuma med delničarji Abanke. Z njim želi oblikovati blok lastnikov, ki bi skupaj obvladovali vsaj 51 odstotkov Abanke. V nadaljevanju bi ob sodelovanju Kapitalske družbe objavili ponudbo za prevzem banke in s tem za nekaj časa stabilizirali lastniško strukturo naše tretje največje banke.


Medtem pa skupina lastnikov okoli Save, zlasti Zvon in Vipa Holding, intenzivno išče način za umik iz lastništva, in to ne glede na neugodne razmere na kapitalskih trgih. Sava ni konkretno odgovorila na naše vprašanje, ali so se v zadnjem času srečali s predstavniki španskega bančnega velikana Santander kot zainteresiranim kupcem, je pa iz pojasnil razbrati, da informacije o interesu španske banke Santander za Abanko držijo: »Vprašanje se nanaša na naše potencialne naložbene namere, katerih pa skladno z našo politiko poročanja do njihove uresničitve ne komentiramo.«

Težava Abankine lastniške strukture je, da za približno polovico lastnikov velja, da se soočajo s hudimi težavami pri poslovanju in visoko zadolženostjo. Deleže v Abanki so v času gospodarske rasti kupili z bančnimi viri ali pa so delnice pri bankah zastavili za posojila za druge naložbe, kijih ob izteku odplačilne dobe ne morejo poplačati. Glede na slabo finančno stanje pomembnega dela lastnikov je jasno tudi, da ne morejo zagotavljati kapitalske trdnosti banke, če bi se izkazala potreba po dokapitalizaciji.

Mali vlagatelji se umikajo iz slovenskih borznih družb

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 11. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Slovenski trg kapitala se kljub občasnim rastem tečajev ne more iztrgati iz primeža negativnega trenda. Delnice slovenskih izdajateljev so v zadnjem mesecu dni v povprečju sicer pridobile okoli šest odstotkov vrednosti, vendar pa slovenski trg kapitala ostaja eden najmanj donosnih na svetu, izgube vlagateljev od začetka svetovne gospodarske krize pa še vedno dosegajo tudi 70 odstotkov in več.


Izguba zaupanja

V zadnjih tednih je opaziti, da vlagatelji skoraj vsako rast tečajev izkoristijo predvsem za izstop iz svojih naložb, kar je po mnenju poznavalcev predvsem posledica nezaupanja vlagateljev. Da so predvsem mali vlagatelji izgubili zaupanje v delnice slovenskih izdajateljev, zgovorno pričajo tudi podatki Centralne klirinško depotne družbe (KDD). V zadnjem letu dni se namreč pri niti eni izmed pomembnejših slovenskih družb število delničarjev ni povečalo, skupaj pa se je število malih delničarjev zmanjšalo za več kot 25.000. Pobeg vlagateljev je zlasti prisoten pri holdingih, ki so nastali pri preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, delničarje pa v zadnjem letu izgubljajo tudi nekatere druge vidnejše slovenske družbe.

NS tudi o širitvi uprave

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 10. 2010 Stran: 9

Abanka v prvem polletju povečala bilančno vsoto in dobiček

Ljubljana - Nadzorni svet Abanke pod taktirko šefa kranjske Save Janeza Bohoriča seje na včerajšnji seji seznanil s poročilom o poslovanju banke. Predvidoma je obravnaval devetmesečne rezultate, ki jih bo Abanka po finančnem načrtu objavila zadnje dni oktobra. Nadzorniki so včeraj govorili tudi o nadaljnjih postopkih za imenovanje predsednika uprave Abanke, potem ko kandidat za šefa banke Matej Narat ni prestal kadrovskega sita glavnega nadzornika bančnega trga.


Znano je, da je nadzorni svet za novega šefa Abanke pred časom predlagal nekdanjega člana uprave NLB Mateja Narata, vendar pri tem ni bil uspešen, saj Banka Slovenije Naratu ni izdala licence za opravljanje funkcije člana uprave banke. S tem ostaja uprava Abanke dvočlanska, po statutu pa ima lahko od tri do pet članov.

Ne vem, kako so banke zaščitene pred odgovornostjo

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 25. 09. 2010 Stran: 16 Foto: Aleš Černivec

Janez Bohorič, predsednik uprave Save Kranjska Sava sodi med večje poslovne skupine v Sloveniji, njen predsednik uprave pa naj bi ostal branik tako imenovane gorenjske gospodarske naveze, ki po padcu Bineta Kordeža, upokojitvi nekdanjega direktorja Gorenjske banke Kavčiča in finančni slabitvi družbe NFD Valanta izgublja moč. 

Sava je iz skromnega zasebnega podjetja Atlanta, kasneje Vulkana za izdelavo pnevmatik in gumijastih izdelkov, po nacionalizaciji leta 1946 pa preimenovanega v Savo, v devetih desetletjih prerasla v koncem s 30 družbami, 2400 zaposlenimi in več kot 170 milijoni evrov prihodkov. Po poslu stoletja, v katerem je Sava pred trinajstimi leti s prodajo dela proizvodnje pnevmatik ameriškemu koncernu Goodyear zaslužila skoraj desetkrat več, kot je sprva kazalo, je dobila finančno podlago za nakupe hotelov na Bledu, zdravilišč po Sloveniji, igrišč za golf, vlaganje v nepremičnine in delnice.


Savo je med poslovnim razcvetom vodil Janez Bohorič. V družbo, kjer je kot kemijski inženir začel poslovno kariero, se je vrnil leta 1990 z visokim političnim kapitalom dobrih zvez in poznanstev, ki jih je nabral v drugi polovici 80. let, ko je bil v tedanji Šinigojevi vladi podpredsednik za gospodarstvo. Tretji mandat vodenja Save se njemu in obema članoma uprave izteče prihodnje leto. Razburljivi poslovilni meseci so se začeli že konec lanskega leta, ko so vsi trije vstopili med upokojence, vodenje pa obdržali na podlagi posebne pogodbe, kar je spremljano s sumnicenji. Te in druge očitke sprožajo nekateri delničarji, ki jih moti vpletenost Save v Merkurjevo zgodbo o menedžerskem prevzemu. Zaradi tega posla bo Sava letos poslovala z izgubo namesto z dobjčkom, tarča očitkov pa je zato tudi Janez Bohorič.

Z njim smo se pogovarjali v torek in večji del pogovora namenili reševanju Merkurja in nalogah predsednika uprave Merkurja Bojana Knupleža. Ta vprašanja kljub nenadni smrti Bojana Knupleža ostajajo v intervjuju, tudi na Bohoričevo željo. Poklical nas je v petek navsezgodaj, po Merkurjevi objavi novice o Knupleževi smrti, in povedal, da se želi z besedami o njem v intervjuju pokloniti njegovemu spominu.

Najbolj vroča zadeva tudi za Savo kot solastnico Merkurja je njegovo reševanje pred bankrotom. Vzrok za Merkurjevo agonijo je tudi menedžerski odkup. Zakaj ste se odločili za pomoč Binetu Kordežu pri menedžerskem prevzemu Merkurja? Niste pomislili na tveganje?

ATVP odločil o bančni zaplembi delnic

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj odločil glede lanske bančne zaplembe delnic Pivovarne Laško in Mercatorja. Gre za morebitno usklajeno delovanje in s tem kršenje zakona o prevzemih.


Znano je, da je ATVP zaradi suma usklajenega delovanja maja letos vzel pod drobnogled osem bank, ki so avgusta lani skoraj sočasno mariborskemu holdingu Infond zaplenile delnice Pivovarne Laško in Mercatorja: poleg Nove Ljubljanske banke in Banke Celje so delnice takrat zasegle še Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Probanka, Gorenjska banka, Banka Koper in avstrijska banka Hypo, ki so tako postale tudi pomembne solastnice obeh družb; v pivovarni danes skupaj obvladujejo več kot polovico kapitala, v Mercatorju pa imajo skoraj 35 odstotkov kapitala.

Ker so se banke za zaplembo odločile skoraj sočasno, je ATVP posumil, da bi lahko pri tem šlo za usklajeno delovanje, kar pa zakon o prevzemih prepoveduje, zato je proti bankam v primerih obeh podjetij začel postopek. Presojo je, kot so potrdili na ATVP, končal včeraj, odločitev pa še ni znana, saj želi glavni nadzornik finančnega trga s svojo odločitvijo najprej seznaniti vse banke, ki jih je vzel pod drobnogled.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.