Klavrno nedogajanje
Medij: Delo - FT Avtorji: Ropret Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 10. 08. 2009 Stran: 2
Revizija
Prvi teden letošnjega avgusta je bil morda za marsikoga povsem miren, čisto takšen, kakršen je vsako leto. »Saj se nič ne dogaja.« A za nekatere akterje v slovenskem gospodarstvu to še zdaleč ne drži. Reševanje Mure morda ni bilo v prvem planu, kot je bilo julija, se je pa nadaljevalo. Najprej s ponedeljkovim upravnim odborom Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki je druga največja lastnica Mure. Upravni odbor je morebitne vlagatelje pozval, naj svoje predloge za rešitev Mure predstavijo do 17. avgusta.
Ali se bo znova prijavil Joc Pečečnik, še ni znano, svojo rešitev v obliki Nove Mure še naprej ponuja prokurist izčrpanega tekstilnega podjetja Zdenko Podlesnik. Medtem pa se je pojavil švicarski vlagatelj, ki naj bi rešil obrat v Ljutomeru. V tem je zaposlenih 388 delavcev, Švicar menda obljublja, da jih bo obdržal več kot polovico. Podrobnosti ponudbe do konca naše redakcije še ni razglasil, znano pa je bilo, da v Ljutomeru ne bi več šivali oblek in da bi delali za drugo znamko, ne za Muro.
Če za Muro še kdo upa, da se jo da rešiti, pa je po zadnjem turbulentnem tednu veliko manj upanja, da bo kaj ostalo od lastniške verige Pivovarne Laško, ki se je začela z nekdanjim predsednikom uprave Boškom Šrotom. Doslej največji lastnik pivovarne, holding Infond, je namreč po intervencijah bank že ostal brez polovice premoženja, še kakšna zaplemba za posojila zastavljenih delnic pa bo najbrž ta teden.
V sredo in četrtek so si »postregle« NLB, Banka Celje in Abanka Vipa, toda posojilodajalk je bilo še več. Infondu pa zaradi zaplemb, s katerimi naj bi banke poplačale kredite, ki jih njemu ni uspelo, ni preostalo drugega, kot da je začel postopek razglasitve insolventnosti. Zelo verjetno je, da bo končal v stečaju, z njim pa še njegov največji lastnik Center naložbe. Ni jih malo, ki so se tega začetka konca ene najbolj razvpitih tajkunskih zgodb zelo razveselili, precej manj razlogov za veselje pa imajo tisoči malih delničarjev obeh omenjenih holdingov, ki bodo najbrž izgubili vse, kar so vložili vanju.
Šlo je pač za poker z zelo visokimi vložki in potencialnimi dobitki. A na koncu bo večina ostala praznih rok. Pri Istrabenzu medtem nič novega. Banke se pogovarjajo, a ne dogovorijo. Nekdo je celo omenil, da je bil zadnji sestanek klasično zapravljanje časa. Prisilna poravnava, prostovoljna poravnava, odprodajanje premoženja, stečaj. Vse je še v igri, medtem pa je povsem izginil Igor Bavčar, ki se ne trudi tako spektakularno reševati »svojega« premoženja kot kdo drug. Nova nerodnost se je zgodila državni avtocestni družbi. V predorih Barnica in Tabor na še ne odprti hitri cesti čez Rebrnice se je odločila za asfaltno vozišče, čeprav je gradbeno dovoljenje predvidevalo betonskega. Gradbeno dovoljenje so spremenili šele potem, ko so inšpekcije ugotovile neujemanje. Morda bi lahko vodstvo Darsa celo razumeli, da si ne želijo novih težav z drsnostjo vozišč, vendar je treba povedati, da se z ustreznimi materiali da narediti betonska vozišča, ki ne postanejo v nekaj letih podobna drsališču.
Verjetno gre tudi za varčevanje, vendar se kljub temu prepogosto dogaja, da Dars nekaj počne brez ustreznih papirjev. Kmalu bo najbrž znano, ali bodo zaradi tega končno letele glave. Vse gospodarske slabe novice tega leta so se že odslikale v podatkih zavoda za zaposlovanje. Julija je bilo namreč tam prijavljenih skoraj 88.500 ljudi, kar je največ letos. Stopnja brezposelnosti je sicer še vedno med najnižjimi v Evropi, a se kljub subvencioniranju krajšega delovnika in čakanja na delo hitro povečuje. Nekatera podjetja, najbolj opazno Iskra Avtoelektrika, pa so takoj po prenehanju koriščenja tovrstnih subvencij, prešla k množičnim odpuščanjem. Niti prejšnji teden ni prizanesel z ujmami. Neurje v noči s ponedeljka na torek je močno prizadelo območje Ptuja, Maribora, Kozjansko in Posavje.
Veter je razkrival strehe in ruval drevesa, voda je zalila številne kleti, hišam so grozili plazovi. Za vse to je dovolj en sam dan sredi dolgega obdobja prijetnega poletnega vremena. Tega so sicer veseli turistični delavci, ki-sta jim julij in prvi teden avgusta nekoliko popravila razpoloženje, kljub temu pa se že ve, da bo zaslužek daleč od lanskega rekordnega. Kriza se pač pozna povsod. Tako v tajkunskih zgodbah, kot v vsakdanjem poslu. Bolj klavrn izkupiček tedna torej, za nameček je spodletelo še mariborskim nogometašem, ki so se že skoraj videli v ligi prvakov. In zvedeli smo, da odpade koncert leta, saj v Madonne ne bo v Stožice, bo pa nemoteno izvedla koncerte v Okoliških državah.
Kaj je narobe, če v Sloveniji ne znamo ali ne moremo izpeljati koncertov izvajalcev najvišjega svetovnega ranga, doslej še nihče ni pojasnil. Morda bo prihodnje leto prvi teden avgusta splošno gledano bolj uspešen. Ne dvomimo pa, da se je imel marsikdo pretekli teden prav lepo in ga ni popolnoma nič zanimalo, kaj vse se okrog njega podira.